Bizantovi ob jaslicah (od leve): mami Andreja, oče Mirko, Uršula, Marjeta, Lucija in spredaj Doroteja. Na sliki manjkata Benjamin in Jakob, Jerneja pa je že poročena in živi s svojo družino. (Foto: Tina Dokl)

Božični večer v devetčlanski družini

Božični prazniki so prav posebni v velikih krščanskih družinah. Obiskali smo eno takšnih: devetčlansko družino Bizant iz Žlebov. Na božič se skrbno pripravijo: postavitev jaslic, okraševanje, pospravljanje, peka ...

Doroteja (10 let): » »Naš božični večer se začne ob blagoslovitvi doma s kadilom. Po tem zmolimo ob jaslicah in gremo peš z baklami v rokah k sveti maši, kjer se umirimo in še bolj ozavestimo in začutimo pravi pomen božiča. Veseli in dobre volje se odpravimo domov. V veselje vseh otrok spustimo še nekaj raket in se pogrejemo ob kosu potice in čaju.«

Včeraj je bil sveti večer, danes pa božič, ki ga zaznamujemo kot enega najpomembnejših družinskih praznikov. To je praznik družine, človeške bližine in miru. Kot takšnega ga praznujejo tudi v devetčlanski družini Bizant v Žlebeh, prijetni vasici v občini Medvode, pod Sv. Marjeto. Bizantovi so doma na kmetiji Malenšek, ki je znana po svojih domačih izdelkih, predvsem predelanih iz mleka. Na njihovi mizi vselej diši po domačem. Tako bo tudi za božične praznike, ki jih bodo skupaj praznovali mami Andreja, oče Mirko in njunih šest otrok: 24-letna Uršula, 23-letna Lucija, 19-letni Benjamin, 16-letna Marjeta, 14-letni Jakob in 10-letna Doroteja. 21-letna Jerneja, ki je že poročena, pa praznuje s svojo družino.

 

Kaj je božič? To, da se rodi Jezus in da gremo peš k sv. maši. Pa da pospravimo, spečemo potico, postavimo jaslice ter iz gorečih sveč postavimo petkrako zvezdo na hribu, nad kozolcem.«

 

»Vsak praznik je zaradi nas, nismo mi zaradi praznikov.«

Na božič gledajo drugače, kot se zdi, da danes gleda večina ljudi, ki te dni begajo od enega do drugega nakupovalnega centra, da bi si kupili izdelke, ki bi jim pričarali nepozaben božič. A takšnega si lahko pričaramo le sami. »Vsak praznik, tako tudi božič, je zaradi nas, nismo mi zaradi praznikov. Torej je božič zaradi mene, zaradi naju, najine družine, nas, ljudi. Ima veliko pomenov. Za nekoga, ki je lačen in nima postelje, lahko vir žalosti, za nekoga, ki mu ne manjka materialnih dobrin, pa izpolnitev še nekaterih neizpolnjenih želja. Torej se mora vse, kar božič prinaša, roditi v nas samih. Kaj pa je to za naju, kot moža in ženo, kot očeta in mamo? Ker je božič praznik rojstva, je to lahko misel na toliko otrok, ki jim ni bila dana niti ena ura življenja, misel na toliko zakoncev, ki ne morejo imeti svojih otrok, misel na toliko bolnih otrok. Ker je božič praznik veselja, je lahko to misel na osamljene, zapuščene, na vse, ki so izgubili svoje bližnje. Ker se rojstvo in smrt med seboj prepletata v vsakdanjem življenju, je lahko to misel na ostarele, hudo bolne, ki se vsak dan srečujejo z bližajočo se smrtjo. Ker je božič praznik miru, je to lahko misel na tiste, ki nam niso pri srcu, kaj če bi bili tudi z njimi nekoč prijatelji,« je nekaj misli o božiču Andreje Bizant. Svoj pogled na božič imajo tudi otroci. »Kaj je božič? To, da se rodi Jezus in da gremo peš k sv. maši. Pa da pospravimo, spečemo potico, postavimo jaslice ter iz gorečih sveč postavimo petkrako zvezdo na hribu, nad kozolcem,« je odgovorila najmlajša Doroteja. Marjeta je dodala, da jo vedno, ko pomisli na božič, prevzame pričakovanje in veselje. Za Benjamina je to praznik družine, tudi Uršuli pomeni veliko predvsem zato, ker so takrat skupaj kot družina, imajo čas eden za drugega in ker resnično odprejo srce rojstvu.

 

 

Po polnočnici potica in čaj

Na božič se skrbno pripravijo. »Delo si vedno razdelimo. Jelko, jaslice zunaj in notri postavijo fantje, dekleta okrasijo hišo in okolico, skupaj pa pospravimo v hiši in po dvorišču. Najbolj smo veseli prav tega, da nam uspe delo razporediti. In čeprav ga je veliko, si vzamemo čas tudi za peko potice in piškotov,« je pojasnil Mirko Bizant. Božični večer pri njih poteka na tradicionalen način. »Naš božični večer se začne ob blagoslovitvi doma s kadilom. Po tem zmolimo ob jaslicah in gremo peš z baklami v rokah k sveti maši, k otroški polnočnici. Pri sveti maši se umirimo in še bolj ozavestimo in začutimo pravi pomen božiča. Veseli in dobre volje se odpravimo domov, kjer v veselje vseh otrok spustimo še nekaj raket in se pogrejemo ob kosu potice in čaju,« je sveti večer pri Bizantovih opisala Andreja. Kakšne posebne božične večerje nimajo, kot pravijo, pri njih ni bila nikoli v navadi.

 

Ko se zjutraj zbudijo, otroci ne začnejo z iskanjem daril. Vajeni so že, da Božička k njim ni. »Nas z darili obišče sv. Miklavž, v božiču pa si med seboj podarimo mir in čas. Dobro, da je tako, da nam ni treba pri vsem delu, ki ga imamo, še zapravljati časa po trgovinah. Tako lahko res izkoristimo ta čas za medsebojno druženje,« za konec pravi Andreja Bizant.

 

 

Zgodilo se je


Gorenjski glas: glasilo osvobodilne fronte za Gorenjsko

Kranj je svečano proslavil stoletnico Prešernove smrti

... V torek, 8. t. m., pa je bila tudi republiška proslava osredotočena na Kranj in sicer na pesnikovem grobu. Te slavnosti se niso udeležili le zastopniki slovenskih ustanov ... 

Kranjska Gora / petek, 22. april 2011 / 07:00

Terme pod Vitrancem

V središču Kranjske Gore naj bi Terme Olimia gradile termalno kopališče z notranjimi in zunanjimi bazeni, savnami, terasami za sončenje, tudi nudistično.

Objavljeno na isti dan


GG Plus / petek, 2. februar 2007 / 06:00

Včasih je ravno obratno

Vsi so se norčevali iz mojega šepanja

GG Plus / petek, 2. februar 2007 / 06:00

Nevihta sladkih rož

Pa smo jo dobili: antologijo slovenske poezije 20. stoletja, 372 pesmi 103 avtorjev na 650 straneh. Nevihta sladkih rož je naslov te imenitne knjige, pesmi je izbral in uredil Peter Kolšek, izdala Štu...

GG Plus / petek, 2. februar 2007 / 06:00

Sedmica: Na robu kulturnega

Hm. Stanje duha v Sloveniji ni bistveno drugačno, kot je bilo v prejšnjem stoletju. Recimo. Če bi si želeli na Blejskem otoku baročno cerkvico, postavljeno na gotskih temeljih in posve...

GG Plus / petek, 2. februar 2007 / 06:00

Med sosedi 23

Sredi preteklega tedna je avstrijsko Ustavno sodišče objavilo nove odločbe o dvojezičnih krajevnih napisih na Koroškem, s katerimi razširja seznam krajev, v katerih bi morale stati dv...

GG Plus / petek, 2. februar 2007 / 06:00

Iz starih časov: Lačne terice

Delo teric je bilo naporno, zato so se morale pred teritvijo in med njo dobro podpreti. Delo je bilo enolično, a ne dolgočasno, dogajale so se prav zabavne reči. Eno od zgodb nam je ohra...