Bizantovi ob jaslicah (od leve): mami Andreja, oče Mirko, Uršula, Marjeta, Lucija in spredaj Doroteja. Na sliki manjkata Benjamin in Jakob, Jerneja pa je že poročena in živi s svojo družino. (Foto: Tina Dokl)

Božični večer v devetčlanski družini

Božični prazniki so prav posebni v velikih krščanskih družinah. Obiskali smo eno takšnih: devetčlansko družino Bizant iz Žlebov. Na božič se skrbno pripravijo: postavitev jaslic, okraševanje, pospravljanje, peka ...

Doroteja (10 let): » »Naš božični večer se začne ob blagoslovitvi doma s kadilom. Po tem zmolimo ob jaslicah in gremo peš z baklami v rokah k sveti maši, kjer se umirimo in še bolj ozavestimo in začutimo pravi pomen božiča. Veseli in dobre volje se odpravimo domov. V veselje vseh otrok spustimo še nekaj raket in se pogrejemo ob kosu potice in čaju.«

Včeraj je bil sveti večer, danes pa božič, ki ga zaznamujemo kot enega najpomembnejših družinskih praznikov. To je praznik družine, človeške bližine in miru. Kot takšnega ga praznujejo tudi v devetčlanski družini Bizant v Žlebeh, prijetni vasici v občini Medvode, pod Sv. Marjeto. Bizantovi so doma na kmetiji Malenšek, ki je znana po svojih domačih izdelkih, predvsem predelanih iz mleka. Na njihovi mizi vselej diši po domačem. Tako bo tudi za božične praznike, ki jih bodo skupaj praznovali mami Andreja, oče Mirko in njunih šest otrok: 24-letna Uršula, 23-letna Lucija, 19-letni Benjamin, 16-letna Marjeta, 14-letni Jakob in 10-letna Doroteja. 21-letna Jerneja, ki je že poročena, pa praznuje s svojo družino.

 

Kaj je božič? To, da se rodi Jezus in da gremo peš k sv. maši. Pa da pospravimo, spečemo potico, postavimo jaslice ter iz gorečih sveč postavimo petkrako zvezdo na hribu, nad kozolcem.«

 

»Vsak praznik je zaradi nas, nismo mi zaradi praznikov.«

Na božič gledajo drugače, kot se zdi, da danes gleda večina ljudi, ki te dni begajo od enega do drugega nakupovalnega centra, da bi si kupili izdelke, ki bi jim pričarali nepozaben božič. A takšnega si lahko pričaramo le sami. »Vsak praznik, tako tudi božič, je zaradi nas, nismo mi zaradi praznikov. Torej je božič zaradi mene, zaradi naju, najine družine, nas, ljudi. Ima veliko pomenov. Za nekoga, ki je lačen in nima postelje, lahko vir žalosti, za nekoga, ki mu ne manjka materialnih dobrin, pa izpolnitev še nekaterih neizpolnjenih želja. Torej se mora vse, kar božič prinaša, roditi v nas samih. Kaj pa je to za naju, kot moža in ženo, kot očeta in mamo? Ker je božič praznik rojstva, je to lahko misel na toliko otrok, ki jim ni bila dana niti ena ura življenja, misel na toliko zakoncev, ki ne morejo imeti svojih otrok, misel na toliko bolnih otrok. Ker je božič praznik veselja, je lahko to misel na osamljene, zapuščene, na vse, ki so izgubili svoje bližnje. Ker se rojstvo in smrt med seboj prepletata v vsakdanjem življenju, je lahko to misel na ostarele, hudo bolne, ki se vsak dan srečujejo z bližajočo se smrtjo. Ker je božič praznik miru, je to lahko misel na tiste, ki nam niso pri srcu, kaj če bi bili tudi z njimi nekoč prijatelji,« je nekaj misli o božiču Andreje Bizant. Svoj pogled na božič imajo tudi otroci. »Kaj je božič? To, da se rodi Jezus in da gremo peš k sv. maši. Pa da pospravimo, spečemo potico, postavimo jaslice ter iz gorečih sveč postavimo petkrako zvezdo na hribu, nad kozolcem,« je odgovorila najmlajša Doroteja. Marjeta je dodala, da jo vedno, ko pomisli na božič, prevzame pričakovanje in veselje. Za Benjamina je to praznik družine, tudi Uršuli pomeni veliko predvsem zato, ker so takrat skupaj kot družina, imajo čas eden za drugega in ker resnično odprejo srce rojstvu.

 

 

Po polnočnici potica in čaj

Na božič se skrbno pripravijo. »Delo si vedno razdelimo. Jelko, jaslice zunaj in notri postavijo fantje, dekleta okrasijo hišo in okolico, skupaj pa pospravimo v hiši in po dvorišču. Najbolj smo veseli prav tega, da nam uspe delo razporediti. In čeprav ga je veliko, si vzamemo čas tudi za peko potice in piškotov,« je pojasnil Mirko Bizant. Božični večer pri njih poteka na tradicionalen način. »Naš božični večer se začne ob blagoslovitvi doma s kadilom. Po tem zmolimo ob jaslicah in gremo peš z baklami v rokah k sveti maši, k otroški polnočnici. Pri sveti maši se umirimo in še bolj ozavestimo in začutimo pravi pomen božiča. Veseli in dobre volje se odpravimo domov, kjer v veselje vseh otrok spustimo še nekaj raket in se pogrejemo ob kosu potice in čaju,« je sveti večer pri Bizantovih opisala Andreja. Kakšne posebne božične večerje nimajo, kot pravijo, pri njih ni bila nikoli v navadi.

 

Ko se zjutraj zbudijo, otroci ne začnejo z iskanjem daril. Vajeni so že, da Božička k njim ni. »Nas z darili obišče sv. Miklavž, v božiču pa si med seboj podarimo mir in čas. Dobro, da je tako, da nam ni treba pri vsem delu, ki ga imamo, še zapravljati časa po trgovinah. Tako lahko res izkoristimo ta čas za medsebojno druženje,« za konec pravi Andreja Bizant.

 

 

Zgodilo se je


Gorenjski glas: glasilo osvobodilne fronte za Gorenjsko

Kranj je svečano proslavil stoletnico Prešernove smrti

... V torek, 8. t. m., pa je bila tudi republiška proslava osredotočena na Kranj in sicer na pesnikovem grobu. Te slavnosti se niso udeležili le zastopniki slovenskih ustanov ... 

Razvedrilo / ponedeljek, 25. julij 2022 / 13:40

Uresničila se ji je želja

Julija je častitljivih sto let praznovala Ana Polajnar, rojena v Kokri. Od leta 2020 biva v Domu starejših občanov Preddvor, kjer so ji pripravili prijetno praznovanje.

Objavljeno na isti dan


Splošno / torek, 15. maj 2007 / 07:00

Spremembe pri izvajanju dimnikarske službe

Popravek oziroma odgovor na članek pod gornjim naslovom

Nasveti / torek, 15. maj 2007 / 07:00

Glasnih voda polna dolina

Dolina Mostnice s Planino Voje - Ledeniška dolina se zajeda skoraj v nedrje slovenskega očaka. S severa jo razkošno opazuje Tosc, z vzhoda Pokljuka, z zahoda Fužinske planine, na jugu pa se odpira pro...

Nasveti / torek, 15. maj 2007 / 07:00

Trgajmo bezgovo cvetje

Modro je, da si bogatimo svojo domačo zeliščno lekarno takrat, ko je čas za to. In zdaj je čas za cvetje črnega bezga (Sambucus nigra). Le pridno ga trgajmo, a s tem početjem ne pretiravajmo. Alergije...

Nasveti / torek, 15. maj 2007 / 07:00

Peteršilj

Peteršilj je eden najizrazitejših naravnih tonikov, se pravi poživil, z njim so včasih hranili celo dirkalne konje, da bi bili hitrejši. Peteršilj je doma iz vzhodnega Sredozemlja, spoštovali pa so...

Nasveti / torek, 15. maj 2007 / 07:00

Šmarnice

Kdo ne pozna dehtečega vonja šmarnic. Te majske dni so jih polni travniki ob robovih gozdov. Tako v nižinah kot tudi višje v gorah. Po vrtovih so letos zacvetele že nekoliko prej. Šmarnica ni kot d...