Pospešek lesarstvu in eko živilom

Besedilo: Boštjan Bogataj
Kategorija: Gospodarstvo / sobota, 17. december 2011 / 06:00

"Žalostno je, da je slovenska politika vse od osamosvojitve vodila neustrezno politiko do panoge, ki ima v Sloveniji edina dovolj lastne surovine, do panoge, ki je delovno intenzivna in zaposluje tudi velik del težko zaposljive delovne sile z nižjo strokovno izobrazbo, ki v zadnjem času vedno bolj končuje na borzah dela," uredbo o javnih zelenih naročilih pozdravlja Alojz Burja.

Kranj – Vlada je na seji prejšnji teden sprejela uredbo o zelenem javnem naročanju (ta teden pa je bila že objavljena v uradnem listu), ki vključuje okoljske vidike v postopke javnega naročanja. Na ta način naj bi v Sloveniji več stavili na porabo lastnih surovinskih virov, varovanje okolja in varčevanje energije. Po novem naročnik (proračunski porabnik) ne bo izbiral le najcenejšega proizvoda ali storitve, ampak bo upošteval tudi okoljska merila za izbor najugodnejše ponudbe.

Uredba določa, da morajo proračunski porabniki pri javnih naročilih vključiti vsaj deset odstotkov ekoloških živil (do leta 2014 bo veljalo prehodno obdobje z zahtevanim deležem pet odstotkov tovrstnih živil). Uredba tudi določa, da mora delež lesa v vseh javnih zgradbah znašati vsaj 30 odstotkov prostornine vgrajenih materialov. Na ta način naj bi skoraj podvojili letni posek lesa in ga uporabili v končne izdelke (pohištvo, lesene gradbene elemente, stavbno pohištvo …).

Spodbuda na enajstih področjih

Uredba sicer določa pogoje za enajst skupin predmetov javnega naročanja, v javnosti sta najbolj odmevni zgoraj opisani. Kmetijsko gozdarska zbornica Slovenije zagovarja sistem zelenega javnega naročanja, še posebej na področju preskrbe z lokalnimi živili (od kmeta do kupca) in izdelkih iz lesa. Po drugi strani so v Gospodarski zbornici Slovenije do nove uredbe zadržani, saj so imeli na predlog, ki ga je Vlada prvič predstavila pred mesecem, nekaj zadržkov in popravkov. Teh niso popravili, zato v GZS menijo, da obstoječi predlog lahko onemogoči številne javne razpise, saj za osnovo nima izdelanih metodologij, kako preverjati in dokazovati izjave ponudnikov: »Kriteriji za izbor najugodnejšega ponudnika premalo upoštevajo preverjeno prakso izbora na osnovi kakovosti. To bi sprožilo številne pritožbe na razpise in izbiro ponudnika. Smiselno je, da se navedena problematika reši s podzakonskimi akti, ki naj jih izdelajo strokovnjaki in bodo jasni, primerljivi in dokazljivi za ponudnike in izvajalce.«

Številni drugi menijo, da je uredba pozitivna, čeprav se morda njihovega posla (kljub velikim besedam) ne bo dotaknila v veliki meri. Delež lesa v pohištvu mora znašati vsaj 70 odstotkov uporabljene prostornine materialov za izdelavo pohištva, pa vendar Franc Zupanc, direktor Alplesa, večjih učinkov v pohištveni industriji ne vidi: »Uredba je zelo pozitivna za slovensko lesno industrijo, manj bo vplivala na pohištveno industrijo, saj smo navajeni na leseno pohištvo.«

»Uredba bo povečala povpraševanje po izdelkih iz naše lesnopredelovalne industrije. To v krizi potrebujemo,« pa pravi Igor Milavec, direktor združenja lesne in pohištvene industrije. Posredno bo uredba dala pospešek tudi slovenskim projektantom, gradbincem in na koncu lesarjem za skupen prehod v nizkoogljične javne objekte, meni Milavec in še: »Ti objekti bodo na koncu dobra referenca za delo v tujini.« »Ta uredba nas uvršča v krog najnaprednejših držav,« pravi Gregor Benčina, predsednik upravnega odbora Jelovice: »Pozitivno bo vplivala na celotno lesno verigo, posledično bo prispevala k novemu razvojnemu ciklu panoge. Lesnopredelovalna industrija danes predstavlja, če upoštevamo količine lesa v slovenskih gozdovih in svetovne ekološke trende, enega največjih gospodarskih potencialov Slovenije. Smo optimistični.« Ta uredba potrjuje pravilno usmeritev Jelovice v zadnjih letih, ko so veliko vložili v nove energetsko varčne hiše, okna in vrata. Benčina za prihodnje leto napoveduje celo nove zaposlitve in rast obsega poslovanja.

Med največjimi gospodarskimi potenciali

Da gre za dobro novico za celotno lesnopredelovalno industrijo, se strinja tudi Aleš Dolenc, direktor M Sore iz Žirov: »Konkretnih učinkov za naše podjetje trenutno sicer ne vidim, zato pa toliko bolj pri proizvajalcih hiš oziroma lesenih konstrukcij. Po drugi strani pa država na ta način dviga zavest o lesu, o pomembnem gradbenem materialu, ki bi ga morali v Sloveniji bolj ceniti in uporabljati.« Tudi delež stavbnega pohištva, ki ga proizvajajo v M Sori, bi se lahko v javnih ustanovah, kot so vrtci, šole, občinske in državne stavbe, povečal. »To je korak v pravo smer, a nas čaka še veliko nalog, da bo predelovalna linija delovala konkurenčno,« še meni Dolenc.

»Uredba ima za Lip, največje slovensko lesnopredelovalno podjetje, izreden pomen. Ne toliko zaradi bistvenega povečanja obsega naročil, saj več kot dve tretjini naših izdelkov izvozimo, gre pa za prvo dejanje, s katerim se sicer z veliko zamudo lesna panoga umešča med perspektivne panoge, torej na pravo mesto,« pravi Alojz Burja iz Lipa Bleda. Dodaja, da je v sosednji Avstriji lesnopredelovalna industrija ena od nosilnih panog, v tej sosednji državi pa tudi trdijo, da vsakih sto kubičnih metrov predelane hlodovine pomeni eno delovno mesto. Pri nas se je po drugi strani naša lesnopredelovalna industrija v zadnjih dvajsetih letih skrčila za dve tretjini. »Naša glavna skupna naloga bo ponoven razvoj panoge, kar mora biti v interesu tako Slovenije kot podjetij iz panoge,« še pravi Burja.