Ob mehaničnem postanku: naše čudovite dame Erika, Ingrid in Zala Julija v družbi z blatnikom Slavčevega spačka. Manjka Darja, ki je kakopak fotografirala. (Foto: Darja Stare)

Glasen prihod na obalo

Po čudoviti pokrajini dveh gorskih prelazov nas je Azurna obala sprejela v poznih večernih urah.

Vožnja v dolino je prijetna. Kot bi se peljali z Ljubelja: najprej se nam zvrti od številnih ovinkov, ko se cesta obrača tudi po 180 stopinj, potem skozi slikovito sotesko, se malo spustimo, kilometer, dva po ravnem, pa spet po klancu navzdol. Kot nalašč za Slavca in njegov cilinder in pol. Da se avto ne matra preveč. Nižje v dolini nas začne spremljati reka, enkrat je na levi, potem na desni. Promet je kar gost, očitno so se »francoski primorci« vračali z nedeljskih izletov v gorah. Pred nami je tako rekoč le še ciljna ravnina do Azurne obale, Nice in po zemljevidu še nekoliko v desno simpatičnega turističnega mesta Antibes, našega cilja tistega dne. Ampak bolj ko smo se bližali koncu poti, bolj glasno se je oglašal Slavčev spaček, pa tudi moči ni imel več take, kot jo ima sicer, zato smo že nekoliko bolj resno začeli preštevati kilometre do kampa, koliko še …

Postanek na bencinski črpalki ni pomagal kaj dosti, a z nekaj improvizacije je Aljažu in Slavcu uspelo motor prepričati, da se bo potrudil še tistih trideset kilometrov do kampa, kjer so se že namestili naši spačkarski prijatelji Stariči. Pa smo šli in seveda zašli, saj smo v predmestju Nice gladko zapeljali na letališki terminal. Sledilo je nekaj malih prekrškov in že smo bili na cesti v Antibes. Aljaž kot vedno spredaj, sam pa za Slavcem vozim zadnji in opazujem ljudi na pločnikih, kako pogledujejo, od kod tak ropot. Slavc se s svojim spačkom res ni pustil preglasiti. Pripeljemo pred vrata kampa, kjer nas čakajo prijatelji, pa nas že na vhodu obrnejo, češ da je vse zasedeno. Ustavili smo se pri bolj gostoljubnih sosedih, katerih kamp na prvi pogled ni kazal ravno najboljše podobe, a smo se v naslednjih dveh dneh bivanja v njem prepričali o ravno nasprotnem. Ja, prvi vtis včasih tudi vara. Bila je že polenajsta zvečer. Postavljanje šotorov in za večerjo »ta hitre« tortilje s tuno, omako, raznimi namazi … Nekaj misli na temo scenarija prihodnjega dne in spanec je vabil. Kljub precej glasni soseščini, kjer se je veselo cvililo na vlaku smrti v sosednjem zabaviščnem parku.

Zgodilo se je


Gorenjski glas: glasilo osvobodilne fronte za Gorenjsko

Kranj je svečano proslavil stoletnico Prešernove smrti

... V torek, 8. t. m., pa je bila tudi republiška proslava osredotočena na Kranj in sicer na pesnikovem grobu. Te slavnosti se niso udeležili le zastopniki slovenskih ustanov ... 

Nasveti / / 07:00

Nori na buče

Ti buča ti! Kdo bi si mislil, da si tako uporabna. Iz tebe lahko pripravimo okusno domačo juhico, te paniramo, pečemo v pečici ali uporabimo za pito, torto ...

Objavljeno na isti dan


Razvedrilo / / 17:24

Nekdanji dijaki ponovno v srednji šoli

Mineva petdeset let, odkar so dijaki generacije 1965–1969 tedanjega Šolskega centra Iskra maturirali in se po opravljenem zadnjem srednješolskem preizkusu odpravili v svet.

Gorenjska / / 17:22

Popularna izposoja koles

Kranjski sistem KRsKOLESOM je s kar sedeminosemdesetimi običajnimi kolesi in oseminpetdesetimi električnimi kolesi največji elektrificiran sistem v državi, kolesa pa si je moč izposoditi tudi marsikje...

Nasveti / / 17:08

Pomarančni in rožičevi piškoti

Trenutno res ni posebnih praznikov, da bi morali biti na mizi piškoti, vendar trenutno vreme s pogostimi popoldanskimi plohami je kot nalašč za peko piškotov.

Razvedrilo / / 17:07

Bobnarska petletka

V medvoškem Klubu Jedro so z nastopi, polnimi energije, znova navdušili nadarjeni učenci glasbene šole znanega bobnarja Klemena Marklja.

Kronika / / 17:06

Sodišče oprostilo župana Hrovata

Kranjsko sodišče je odločilo, da kranjskogorski župan Janez Hrovat aprila 2017 ni preprečil uradnega dejanja naravovarstvenemu nadzorniku TNP Radu Legatu, čeprav ga je porinil s poti.