Delamo bolje od načrtov

Besedilo: Boštjan Bogataj
Kategorija: Gospodarstvo / ponedeljek, 21. november 2011 / 06:00

Merkur bo letošnje poslovno leto sicer zaključil z izgubo, vendar bo ta manjša od načrtovane. O bremenih preteklosti (sumih oškodovanj) bodo na prihajajoči skupščini odločali lastniki. Uprava Blaža Pesjaka predlaga odškodninsko odgovornost svojih predhodnikov.

Naklo – Na začetku lanskega novembra je bila na predlog takratne uprave oklicana prisilna poravnava Merkurja. Pred tremi meseci je bila po malenkostnih spremembah tudi pravnomočno potrjena, kar je glede na razpoloženje med upniki pred dobrim letom lep uspeh. Bo največji slovenski trgovec s tehničnim blagom preživel? Kako Merkur tekoče posluje v razmerah, ko se tako pri nas kot širše omenja nov val gospodarske krize? Odgovarja Blaž Pesjak, predsednik uprave, ki je nakelsko podjetje prevzel le nekaj tednov po lanski razglasitvi insolventnosti.

Glede na lansko poslovanje, ste si za letos v Merkurju zadali visoke cilje. Jih dosegate?

»Na poslovanje moramo gledati skozi celotno dogajanje na trgu. Polletno poročilo trgovinske zbornice potrjuje, da je prodaja na programih dom in mojster padla za od 15 do 18 odstotkov, trg bele tehnike in elektronike celo za dvajset odstotkov. Prva dva sta naša najbolj udarna programa, tudi belo tehniko tržimo v Merkurju, elektroniko v Big Bangu. V nasprotju s temi podatki Merkurjeva prodaja narašča. To lahko pomeni le, da pridobivamo tržni delež in uresničujemo načrte. Rasli smo vse od januarja do julija, poletna meseca stagnirali, od septembra naprej pa znova rastemo. Septembra smo se premaknili z 20 na 22 in oktobra na 23 milijonov evrov mesečnega prometa.«

Zadovoljni? Za jesenske mesece ste načrtovali krepko čez dvajset milijonov evrov mesečne prodaje.

»S trendom rasti prodaje smo zadovoljni. Tudi na področju doseganja ciljev in uresničevanja zavez dogovora z bankami bomo tri od štirih popolnoma izpolnili. Načrtovani rezultat iz poslovanja bo presežen, izpolnjena bosta cilja neto obratnega kapitala in doseženega denarnega toka, absolutne vrednosti prodaje pa letos še ne bomo dosegli. Računamo na dobrih devet milijonov evrov izgube, kar je glede na prvotno načrtovano izgubo 17 milijonov evrov in kasneje popravljeno na 11 milijonov evrov izgube dober rezultat.«

Kmalu po začetku postopka prisilne poravnave je eden od članov upniškega odbora izpostavil dve točki. Najprej, da se skoraj vse prisilne poravnave zaključijo z novo dokapitalizacijo …

»Glavno obveznost poplačila prvega obroka iz naslova prisilne poravnave v višini 21 milijonov evrov bomo do konca leta poravnali. To plačilo ni ogroženo. Sicer pa po načrtu finančnega prestrukturiranja prihodnje leto računamo na dodatnih sedem milijonov evrov kredita za premostitev likvidnostni. Banke nam zaupajo in pri tem ne vidim težav, saj smo izpolnili vse naloge, o katerih smo se dogovorili z bankami.«

… po drugi točki pa naj bi vodstva po potrjeni prisilni poravnavi zaspala, saj naj bi bil cilj dosežen.

»Nikakor ne spimo. Nobena uprava, ki deluje na trgu, ne le tista, ki posluje po izglasovani prisilni poravnavi, si ne more privoščiti lagodnih časov. Vse do konca, do poplačila zadnjega evra, bomo trdo delali.«

Kdaj bi lahko iz tekočega poslovanja ustvarili dobiček?

»Prihodnje leto načrtujemo 20-odstotno rast prihodkov glede na letos. Konstantno pozitiven tekoči rezultat bi morali imeti od sredine prihodnjega leta naprej.«

Je to realno, glede na padec potrošnje, ki ste jo omenili na začetku?

»Načrtujemo v dobri veri, glede na to, kar danes vidimo, da lahko uresničimo. Razmere se zelo hitro spreminjajo, vsako jutro smo v Merkurju in delamo po najboljših močeh do večera. Z zavzetim delom bo prišel tudi rezultat. Ne moremo pa vplivati na zunanje okolje. Prva negotovost velja v svetu, druga v Evropi, tretja prihaja z evrom, sledi negotovost v Sloveniji … Vse to je zunaj kontrole kateregakoli predsednika uprave.«

Letos ste zelo spremenili ponudbo v trgovskih centrih.

»Prilagajamo se tržnim razmeram. Glavna karakteristika je sprememba strukture potrošnje naših kupcev. Ti najprej kupujejo manj, pri odločitvi za nakup pa je vse bolj odločujoča cena. Tudi kakovost je pomembna, vendar je tudi cena kakovostnega izdelka izredno pomembna.«

V lastne trgovske centre ste povabili tudi druge najemnike, trgovce iz drugih branž. Dobra poslovna odločitev?

»Ena boljših potez za naše centre v Vižmarjih, Sarajevu, Beogradu in Novem Sadu, saj se je povečal obisk in tudi skupna prodaja. Merkur Vižmarje je bil prej zapostavljen center, danes pa prodajalec prehranskih izdelkov prispeva, da je tudi v našem centru obisk za polovico višji.«

Ali so ob rasti prodaje možni tudi prihranki v Merkurju? Boste še bolj zategnili pas?

»Merkur je imel lani v prvih devetih mesecih za 74 milijonov evrov stroškov, letos v istem obdobju 55 milijonov evrov. Govorim o vseh stroških: material, storitve, stroški dela, amortizacija in poslovni stroški. Povsod smo ustvarili veliko prihrankov. Brez teh ukrepov nikakor ne bi izpolnili ciljev. Seveda z obsegom poslovanja rastejo stroški, vendar moramo biti zelo prilagodljivi.«

Koliko sodelavcev imate danes? Načrtujete nova odpuščanja?

»Ne, zmanjševanje števila zaposlenih ne načrtujemo. V Merkurju je danes zaposlenih 1922 sodelavcev, v skupini skupaj z Mersteelom in Big Bangom pa 3368 sodelavcev.«

Kdaj bi lahko dosegli mesečni ali letni promet Merkurja v najboljših časih? Še v letu 2008 je na mesečni ravni znašal čez štirideset milijonov evrov.

»Do leta 2016 tega skoka ne predvidevamo. Z obvladovanjem stroškov smo se že prilagodili nižji potrošnji na trgu, kako bo v prihodnjih letih, zdaj ne znam odgovoriti.«

Minuli teden ste objavili povzetek revizije poslov pod Kordeževo upravo. Seznam sumov oškodovanj skupine Merkur je zelo dolg.

»O nadaljnjih korakih bodo odločali lastniki na skupščini, ki bo decembra. Uprava in nadzorni svet predlagata sproženje postopkov za povrnitev škode in zaščito premoženja; konkretno morajo to odločitev sprožiti lastniki, izpeljati pa odvetniki.«

Gre za velike zneske, skupna škoda znaša čez 250 milijonov evrov. Realno ne morete pričakovati povračil od nekdanjih vodilnih v Merkurju v tej višini?

»Nimam pregleda nad osebnim premoženjem odgovornih za sume oškodovanja Merkurja. Največji sum oškodovanja gre pri 189-milijonski transakciji do HTC Dve, pri poslih z nepremičninami in poslovnimi deleži. Od skupnega zneska mislim, da lahko Merkur nekaj povračil kljub vsemu pričakuje. Kdaj in koliko pa glede na sodne postopke, ki jih ne poznam, ne želim govoriti.«

Ob predpostavki, da bi čez leto, dve ali pet dobili vseh 250 milijonov nazaj v Merkur, bi bila sanacija veliko lažja?

»Nič lažje ne bi bilo. Moramo se spopadati s stanjem, ki ga imamo sedaj. Seveda bi povrnitev škode izboljšala sliko kapitala in poslovanja Merkurja v prihodnosti.«

Večji del lastnikov predstavljajo upniki oziroma banke. Slednje so danes v težkem položaju, naložba v Merkur jim prav nič ne koristi. Tudi vi ste (bili) bančnik, menite, da je že čas za prodajo Merkurja?

»Banke morajo obdržati naložbo, hkrati izpolniti obveznosti po načrtu finančnega prestrukturiranja in aktivno sodelovati pri sanaciji. Ta bo uspešno končana s poplačilom zadnjega evra iz naslova prisilne poravnave. S tem morajo živeti v prihodnjih petih letih, šele potem bi lahko iztržili tudi primerno ceno za svoj delež. Pa vendar to niso vprašanja za upravo. So pa resen partner pri sanaciji, pri kateri aktivno sodelujejo. Imamo redne sestanke in neodvisno od nas revidirajo naše poslovanje.«