Pred drugim krogom županskih volitev so nam povedali

V drugem krogu županskih volitev bomo na Gorenjskem izvolili še trinajst županov, tudi v gorenjski prestolnici.

Še zadnjič vam predstavljamo kandidate za župane, jutri bo volilni molk in v nedeljo bodo volitve. Za trinajst parov županskih kandidatov smo izbrali po tri teme.

Stvarne probleme, da niso stresali puhlic. Nekateri so nam odkrito priznali, kako težek je kratek odgovor. "Samo toliko črk ste mi dali, da se niti odkašljati ne morem," se je pošalil eden od županskih kandidatov. Če kdo, ga razumemo časnikarji, ki dobro vemo, kako težko je v nekaj stavkih povedati vse, veliko lažje je napletati v nedogled. Potemtakem zadnja preizkušnja za naše bodoče župane ni bila lahka in prav je tako. Naj se izkažejo, sami pa presodite, kako uspešno so prestali preizkušnjo.

V zadnjih dveh mesecih smo se potrudili, da bi vam kar najbolj olajšali volilno odločitev. Dosedanji odmevi so dobri, prejeli smo kar nekaj pohval, ki na Gorenjskem nasploh niso prav pogoste. Mnogi ste pohvali našo volilno napoved, ki jo je pripravil Klicni center slepih in slabovidnih iz Škofje Loke, saj se je izkazala kot zelo točna. Zato smo jo pripravili tudi pred drugim krogom volitev in v nedeljo zvečer bomo lahko seštevali zadetke.

Seveda je potrebno upoštevati zadnji teden pred volitvami, ki je vroč kot še nikoli. Najbolj v Tržiču in Škofji Loki, pa v Kranju in Kamniku ... Predvolilni udarci so vse bolj nizki, zlobnih govoric je vse več ... V soboto jih skušajte pozabiti in v nedeljo pojdite na volišča in izbirajte preudarno. Pomemben je vsak glas, zakaj torej svojega ne bi izkoristili.

 

 

MESTNA OBČINA KRANJ

 

Kdaj bo občina dobila obrtno cono?

Mohor Bogataj: »V občini so že tri območja v skupni velikosti 170 ha, ki so namenjena poslovni dejavnosti: na Kokrici v predelu nekdanjih Gradbinčevih obratov, na industrijskem območju ob Savi in v Struževem. Nova prostorska strategija bo temu dodala še 55 hektarov poslovnih površin: pri krožišču na Mlaki, ob bodoči severni obvoznici in z razširitvijo poslovnih con v Hrastju in na Polici.«

Damijan Perne: »Iz pogovorov z obrtniki vem, da Kranj nima primernih prostorov za podjetništvo. V prvi fazi bom poskrbel za oživitev industrijskih con (Intex, Planika, Tekstilindus), ki potrebujejo ločeno obravnavo, odločitev katerim dejavnostim bodo namenjene in temu primerno infrastrukturo. Pravi razmah obrti bo pomenila izgradnja severne obvoznice in tretjega priključka na avtocesto.«

 

Koliko novih parkirišč boste zagotovili?

Mohor Bogataj: »Program gradnje javnih parkirnih mest s 1400 že zgrajenimi parkirišči bomo nadaljevali, okoli 100 na leto, opredeljene pa so tudi možne lokacije novih parkirnih hiš ob dveh, na Nazorjevi ulici in v Kareju A, ki sta že dograjeni. Na območju Stare Save ob starem mestnem jedru, pod Slovenskim trgom in na Hujah bo v novih parkirnih hišah zagotovljeno več kot 750 parkirnih mest.«

Damijan Perne: »Ocenjujem, da ob mestnem jedru potrebujemo 400 parkirnih mest, predvsem za zaposlene v tem delu Kranja. Šele potem lahko t.i. modre cone sploh pridejo do veljave. Za ostali del Kranja izračun nikoli ni bil narejen, zato je kakršnakoli številka govorjenje na pamet. Zelenic v urbanem okolju pa ne smemo več pozidavati!«

 

Kako boste oživili staro mestno jedro?

Mohor Bogataj: »Del oživitve pomeni izgradnja komunalne infrastrukture in parkirišč v neposredni bližini starega mestnega jedra. Med ekonomskimi mehanizmi so nizke najemnine, oprostitve plačila mestnih dajatev, subvencioniranje obrestnih mer pri kreditih za obnovo starih hiš in podobno. Nujno je razvijati kulturni turizem, svoj pomen pa ima tudi delno odprtje starega jedra za promet.«

Damijan Perne: »Z izdelavo njegove celostne podobe in s sistematično obnovo ter ureditvijo, posebej na področju prometa. Z ustanovitvijo sklada za vzdrževanje stavb ter uveljavitvijo znamke "Prešernovo mesto". Predvsem pa s prenosom nekaterih upravnih in administrativnih funkcij občine, na čelu z župansko, v mestno jedro.«

 

ŽIROVNICA

 

Večnamenska dvorana

Franc Pfajfar: »V občini potrebujemo prostor, ki bi služil tako športu in rekreaciji kot tudi večjim prireditvam, ki ne sodijo v gledališko dvorano. Sedanji zaprti prostori v šolski telovadnici in TVD Partizanu tega ne omogočajo. Lokacija je najprimernejša ob šoli in sicer, da se poruši sedanji objekt in zgradi nov objekt. Realno je možno to dokončati z vso zunanjo ureditvijo v letih 2009/2010.«

Leopold Pogačar: »V občini potrebujemo dvorano, kjer bi se poleg športnih aktivnosti izvajale tudi ostale dejavnosti. Realno je razmišljati o adaptaciji obstoječe telovadnice pri šoli. Za to obstaja kar nekaj argumentov: že obstoječa infrastruktura, dostopnost, cenejša gradnja. Objekt bi služil šoli in kraju, nastali bi manjši stroški vzdrževanja, upravljanja; zgrajen bi bil lahko do konca leta 2010.«

 

Dom starejših občanov

Franc Pfajfar: »Potreba po prostorih za starejše se kaže po vsej Gorenjski ne samo v naši občini. Pred 2 letoma ni občina konkurirala na razpisu države, ker ni imela pogojev. Sedaj je prisoten privatni interes za gradnjo takega doma in v Strategiji prostorskega razvoja je treba najti primeren prostor. Potrebni bodo dogovori z investitorjem o kapaciteti, obsegu, standardih in skupnih vlaganjih v objekt.«

Leopold Pogačar: »Najprej je treba prostorsko uvrstiti objekt v zazidalne načrte, dobiti ustrezen način sofinanciranja gradnje in v nadaljevanju tudi način upravljanja (koncesija, izpostava doma starostnikov Jesenice, Radovljica ipd …). Vsekakor je potrebno tudi natančno definirati potrebe v smislu dnevnega centra ali doma starostnikov. O tem je potrebna širša razprava, predvsem z našimi upokojenci.«

 

Pot kulturne dediščine

Franc Pfajfar: »Pot kulturne dediščine danes poznajo vsi, ki kaj dajo na kulturo, v programe jo vključujejo tudi šole. Pot mora biti v bodoče le kot glavni segment razširjene vsebine, ne le kulturne poti, ampak poti, ki bi prikazovala celotno dediščino naših krajev. Od arheološke, etnološke, zgodovinske, kulturne in tehnične dediščine. Tako bo obiskovalec spoznal celovito zgodovino vasi pod Stolom.

Leopold Pogačar: »Zavod za turizem in kulturo Žirovnica mora pripraviti kvaliteten program trženja kulturne dediščine skupaj z ostalimi ponudniki turističnih storitev v občini in tudi izven nje. Le s povezavo vseh teh subjektov se bo pot uspešneje tržila. Priti moramo do t.i. turističnega produkta. Občinska uprava mora zavodu nuditi pogoje delovanja in razvoja ter poskrbeti za ustrezno komunalno infrastrukturo.«

 

RADOVLJICA

 

Bencinski servis na Predtrškem polju

Janko S. Stušek: »Pozdravljam rešitev, da se bencinski servis zaenkrat ne bo gradil, razen zemeljskih del. Odločitev je v rokah države, v pogajanjih smo lahko dosegli le zmanjšanje objekta. Na pogovore državnih institucij s predstavniki civilne družbe občina ni povabljena. Vedno sem pripravljen podpreti strokovno sprejemljive izboljšave, a le, če ne bodo vplivale na rok izgradnje avtoceste«.

Andrej Čufer: »Ministra Janez Božič in Janez Podobnik sta na pobudo civilne iniciative junija letos servisa preklicala. To govori, da na razdalji okoli 16 in 30 kilometrov za tranzit nista potrebna, bencinski servis manjka le na desnem bregu Save. Črtanje servisov pomeni manjši poseg na Predtrško polje, manjšo okoljsko obremenitev ter izvedbo varnejšega avtocestnega priključka Radovljica.«

 

Letališče Lesce

Janko S. Stušek: »Letališče Lesce s 50-letno športno in turistično tradicijo pomembno zaznamuje naš prostor. Zato zagovarjam njegov razvoj in upravljanje ob sobivanju z občani. Razvoj bo omogočila ureditev letališča s premikom steze, sicer letališča sploh ne bo. Z vso resnostjo pa je treba obravnavati pritožbe občanov zaradi hrupa, nanje se je ALC že odzval z omejitvijo motornih akrobatskih letov.«

Andrej Čufer: »Letališče naj še naprej razvija športno in turistično letenje z uporabo tihih sodobnih letal. Odločno nasprotujem izvajanju akrobatskih poletov. Predlagal bi urnik, ki bi točno urejeval polete za posamezne namene. Potrebna bi bila tudi sprememba »šolskega kroga«. Če občina kot lastnica ne sme posegati v dejavnost letenja, mora zahtevati spremembo republiške zakonodaje.«

 

Diro Radovljica

Janko S. Stušek: »Ob vključevanju v medobčinske rešitve – z občino Tržič smo podpisali pismo o nameri za podporo izgradnji centra v Kovorju – oblikujemo rešitev za projekt DIRO. To lokacijo je možno povezati z delovanjem centra v Kovorju, kar je okvirno potrdila tudi država. DIRO po kakovosti izvedbe ne odstopa od drugih podobnih projektov, edini očitek je bila premajhna količina odpadkov.«

Andrej Čufer: »Zavzemal se bom za kvalitetno deponiranje in obdelavo odpadkov na enem mestu, še preje pa za sortiranje ter izobraževanje po šolah. Ker na Črnivcu zaradi prostorskih omejitev ni možno regijsko deponiranje, se bom zavzel za sanacijo odlagališča in potoka Peračica, za kar so na voljo sredstva EU. Škoda, da je bilo za nepremišljeno naložbo zapravljenega 220 milijonov SIT.«

 

BLED

 

Obvoznica

Janez Fajfar: »Za obvoznico je sprejet lokacijski načrt. Preveril bi možnosti za prijaznejšo cesto, o katerih odloča občinski svet. Le po temeljitem premisleku bipovzel ukrepe, ki bi spremili potek trase, saj to pomeni ponovni odmik od gradnje. Takoj po nastopu mandata bi opravil potrebne razgovore z Ministrstvom za promet in podpisal z njim protokol, da bi se lahko čim prej pričelo z deli.«

Davorina Pirc: »Severna in južna razbremenitev prometa skozi center Bleda je nujna zaradi kvalitete bivanja in razvoja kvalitetnega turizma. Za južno razbremenilno cesto bomo od države zahtevali nadstandardno izvedbo, ki bo najmanj moteča za prostor in ljudi. Za severno, ki je prometno še bolj obremenjena, pa bomo skupaj s krajani v predelu Seliške ceste, Gmajne, Zasipa in Rečice določili skupno najbolj sprejemljivo traso in od države zahtevali čim hitrejšo realizacijo.«

 

Blejski otok

Janez Fajfar: »Blejski otok je v tujini najbolj razpoznaven simbol Slovenije. Kot župan si moram prizadevati, da bi bil otok v upravljanju občine. Ne glede na odločitev sodišča o upravljavcu, pa naj otok s cerkvijo še naprej ostane dostopen vsem, zpopestrenogostinsko in turistično ponudbo, kot prvo pa je potrebno zaščititi obalo in tako preprečiti nadaljnjo erozijo tal.«

Davorina Pirc: »Tako kot za grad mora biti vsaki aktualni vladi jasno, da upravljanje z ikonami Bleda kot je tudi otok, Blejci ne bomo prepustili Ljubljani. Otok mora ostati odprtega tipa z vsem dolžnim spoštovanjem do njegove sakralne funkcije. Čim hitrejša rešitev sodnih postopkov je vsekakor v interesu Bleda, sama občina pa ni stranka v postopku.«

 

Pristava

Janez Fajfar: »Stanje na Pristavi je trenutno v sramoto tako lastniku Ministrstvu za kulturo kotBledu. Bodoči program naj bo usklajen z sedanjimi veljavnimi prostorskimi akti, ki predvidevajo trgovske, gostinske in kulturne dejavnosti, z možnostjo turistične nastanitve. Pri obnovi se naj spoštuje izjemna arhitekturna zasnovaPristave, z morebitno zasteklitvijo obeh atrijev.«

Davorina Pirc: »Na primeru Pristave se vidi, da je država kot lastnik slab gospodar. Občina mora svojo aktivno vlogo pobudnika dejavnosti in preko določanja namenske rabe prostora zagotoviti svoj interes. Lokacija je primerna za multikulturni center, center mladih z nastanitvenimi kapacitetami, za igralniško zabaviščni center, hotel …Najslabše je, če zanimiva arhitekturna dediščina tako klavrno propada.«

 

GORJE

 

Sedež občine

Peter Torkar: »Začasni sedež občine bo v prostorih sedanje krajevne skupnosti. V prihodnosti imamo na razpolago več možnost za urejanje tega problema. To je lahko v sklopu novega večnamenskega objekta ali pa za ta usposobimo kakšnega od izpraznjenih objektov v krajevnem središču. Preučili bomo vse možnosti in izbrali najboljšo.«

Kristl Ogris: »Sedež občine bo na obstoječi, zgodovinski lokaciji v prostorih KS. Postopoma se Pošta preseli na drugo lokacijo (trg ali prenovljen Gorjanski dom), stanovalcem se zagotovi nadomestna, vsaj enakovredna stanovanja in stavba se prenovi. Tako se bodo z razvojem občine sorazmerno prilagajali prostori in bodo optimalno obremenjevali proračun.«

 

Cesta na Pokljuko

Peter Torkar: »Cesta na Pokljuko ima status državne ceste, zato je za njeno vzdrževanje odgovorna DDC. Urejenost te ceste je pomembna za krajane, ki jo uporabljajo, za razvoj turizma v našem kraju, še posebej pa vpliva na oživitev turističnega centra Zatrnik. Prizadevali si bomo, da bo DDC cesto redno in zgledno vzdrževal.«

Kristl Ogris: »Zaradi Pokljuke je v Gorjah veliko tranzita, ki še dodatno obremenjuje promet, ki ga je z nadzornimi sistemi potrebno umiriti. Od Krnice do Sp. Gorij se uredijo poti za pešce in kolesarje. V Sp. Gorjah je dolgoročno planirana obvoznica. V Zg. Gorjahse izvede promet po že narejenem ureditvenem načrtu, predvsem pred šolo in vrtcem, ker so šolarji najbolj ogroženi.«

 

Smučišče Zatrnik

Peter Torkar: »To je eden od razvojnih ciljev na področju turizma v Gorjah. Oblikovali bomo projektno skupino, ki bo z lastniki zemljišč pripravila načrt za njegovo oživitev. Ker to ne bo izvedljivo brez velikih vlaganj bomo iskali rešitev v povezavi javnega in zasebnega kapitala. Pogoji za takšno partnerstvo so: razčiščeni lastniški odnosi in možnost za doseganje ustreznega dobička.«

Krist Ogris: »Najprej je potreben dogovor z lastniki zemljišč. Po možnosti se smučišče obnovi, pri čemer se upošteva najnovejše študije klimatskih sprememb in ekonomsko kazalce. Zatrnik se uredi tudi kot letni turistični center in se mu tako omogoči celoletno sezono. Vključi se ga v širšo turistično ponudbo, tako da Gorje postanejo poznana turistična destinacija za aktivne turiste.«

 

TRŽIČ

 

Center za odpadke

Pavel Rupar: »Pri reševanju največjega ekološkega problema na Gorenjskem so pogajalske sposobnosti pripeljale do podpisa Pisma o nameri za ureditev skupnega centra za ravnanje z odpadki z župani iz skoraj vseh občin. Kljub obljubam, da tam deponije ne bo več, ob menjavi občinske oblasti grozi opustitev težko doseženih ciljev, obenem pa več kot štirikratna podražitev komunalnih storitev.«

Borut Sajovic: »Moje stališče glede odlagališča v Kovorju je jasno in nespremenjeno. Ni evropska praksa odlagati smeti v neokrnjenih gozdovih, še posebej proti volji krajanov. Zagotavljam, da položnice za smeti Tržičane ne bodo stale nič več in nič manj kot ostale Gorenjce. Tržič bolj kot regijsko odlagališče potrebuje razvojne projekte, ki bodo odpirali nova, bolje plačana delovna mesta.«

 

Prostori tovarne BPT

Pavel Rupar: »Na področju BPT Tržič je zaradi industrijske arhitekture potrebno ohraniti del območja tovarne. Žal je Zavod za varstvo naravne in kulturne dediščine v preteklosti močno pretiraval z zaščito objektov. Naš cilj je, da odpravimo te anomalije. Upamo, da bodo lastniki v bližnji prihodnosti uspeli s prodajo, investitorji pa z gradnjo objektov po načrtih, ki smo jih pripravili.«

Borut Sajovic: »Dosedanja občinska uprava v preteklih letih ni našla ustreznih odgovorov za problematiko BPT-ja. Sam zagovarjam vizijo razvoja Tržiča, kjer bi na področju BPT-ja nastal gospodarsko-obrtni center, kar bi omogočilo gospodarski preboj. Obenem na tem območju načrtujem izgradnjo sodobne stanovanjsko-poslovne soseske, ki bi reševala stanovanjske probleme, zlasti mladih družin.«

 

Razvoj hribovskih vasi

Pavel Rupar: »V občini Tržič so izjemno lepe hribovske vasi Lom pod Storžičem, Podljubelj, Jelendol in Dolina. Pod hribi so tudi Senično, Gozd, Leše, Brezje in Praproše. Zadnja leta smo obnovili jedra vseh vasi in zgradili potrebno infrastrukturo. Veseli smo, da se število prebivalcev tam celo veča. Prebivalci manjših zaselkov pa se lahko nadejajo asfaltiranja cest v prihodnjem mandatu.«

Borut Sajovic: »Z dolgoletnim terenskim delom sem se spoznal z vsemi težavami Tržiča. Življenje na podeželju, še posebej v hribovskih vaseh, je bisteveno težje, kot se to vidi iz mesta. Z novimi investicijami in razvojem turizma na kmetijah želim razviti vsako tržiško vas in naselje, da se bo dobro, zdravo in varno živelo. Predpogoj vsega pa je asfaltna cesta do vsake vasi, do vsake hiše.«

 

PREDDVOR

 

Sanacija cest

Miran Zadnikar: »Sanacija cest se je ustavila z zaključkom mojega mandata pred štirimi leti, saj je bila občina v zadnjem mandatu zaradi investicije v šolo finančno zelo omejena. Ker pa v navedenem obdobju občina tudi ni pridobila potrebne dokumentacije za sanacije, se bodo prve sanacije lahko začele šele po dveh letih, ne glede na to, da je stanje cest v celotni občini izredno slabo.«

Franc Ekar: »Za ceste, ki jih je v občini 140 kilometrov, največ v hribovitem svetu, smo izdelali pregled stanja, prioritete sanacije in posodobitve. Najbolj aktualno je področje Spodnje, Zgornje in Srednje Bele, Hraš in Kokre. Vrednost sanacije je ocenjena na 3 milijarde tolarjev. Nove ceste in mostovi bodo potrebni tudi na območju bodoče poslovne cone in športno rekreativnega centra.«

 

Jezero Črnava

Miran Zadnikar: »Ker je napredek turizma v občini tesno povezan z našim jezerom, moramo ustrezno urediti okolico, med drugim tudi novo dostopno cesto, s čimer bi prometno razbremenili tudi naselje Hrib, pa tudi urediti komunalno infrastrukturo (Nova vas). Tako bomo morda opogumili princa, da bo obudil spečo preddvorsko Trnuljčico – grad Hrib s svojim hotelskim kompleksom – hotelom Bor.«

Franc Ekar: »Sklenjen je dogovor z ZVKD, ZVN in Občino, da se izdela ureditveni načrt obale jezera in tudi pridobi pravica upravljanja z jezerom, zahtevek je vložen na MOP ter da se z bodočim upravljalcem hotela uredi kar najoptimalnejše partnerstvo in zagotovi kar najbolj funkcionalno uporabnost in estetski izgled. Z lastniki zemljišč pa smo uredili neomejevanje gibanja okoli jezera.«

 

Gradovi v Preddvoru

Miran Zadnikar: »Preddvorski gradovi nas spominjajo na bogato zgodovino Preddvora z okolico. Ostanke Pustega oziroma Novega gradu vzdržuje Planinska sekcija. Na gradu Turn preživljajo zrela leta starostniki. Grad Hrib s spremljajočim turističnim kompleksom je kot Trnuljčica v pričakovanju svojega princa, ki bi mu povrnil nekdanji blišč. Usoda gradu Dvor pa je še vedno v državnih rokah.«

Franc Ekar: »Z novim odlokom imamo registriranih 72 spomenikov kulturne dediščine, skupaj z gradovi Dvor, Hrib, Turn in Novi grad. Glede na pomembnost so izpolnjeni vsi pogoji kandidature za arheološki park in za projekte o nadaljnjih arheoloških raziskovanjih, še posebej na območju Gradišča in Novega gradu. Zaradi še nedokončane denacionalizacije pa se pojavlja le problem gradu Dvor.«

 

ŠKOFJA LOKA

 

Loška obvoznica

Igor Draksler: »Začetek gradnje obvoznice si štejem za enega večjih uspehov v svojem dosedanjem delu. Uspešno smo izpeljali lokacijski načrt in skupaj z Ministrstvom za promet zagotovili sredstva v državnem proračunu. Želimo zagotoviti normalno življenje ljudi na Spodnjem trgu in Poljanski cesti ter omogočiti Poljanski dolini nagel gospodarski in turistični razvoj.«

Dušan Krajnik: »Loška obvoznica, ki bo na določenem odseku potekala na stebrih in ne na nasipu, je z vso infrastrukturo dejstvo, ki ga bo zaradi mnogih zamujenih priložnosti v preteklosti potrebno pospešeno udejanjati v mandatu 2006-2010. Sredstva za obvoznico se bodo zagotavljala tako iz občinske in iz državne blagajne. Tudi sredstva iz Finančne perspektive 2007-2013 bodo dobrodošla.«

 

Pitna voda

Igor Draksler: »Z izgradnjo novega črpališča na Visokem ima mesto zadostno količino pitne vode. Izdelan je projekt za obnovo glavnega cevovoda in vse je pripravljeno za pridobivanje evropskih sredstev, kar bo zagotovilo varno oskrbo in najnižje možne cene vodarine. Program predvideva tudi ureditev oskrbe z vodo v vaseh, kjer je oskrba s pitno vodo občasno motena.«

Dušan Krajnik: »Dostava kvalitetne, zdrave pitne vode v zadostnih količinah ne sme biti več vprašanje. Še posebej, ker takšne vode v izobilju. Da pa bi tudi »prispela« do potrošnika, je nadvse nujna zamenjava iztrošenih azbestnih cevi in izgradnja novih sistemov. V občini se vse bolj zavedamo, da pomeni odlična oskrba s kakovostno pitno vodo enega najpomembnejših elementov pri konkurenci med regijami.«

 

Mestni trg

Igor Draksler: »V zadnjih letih so lastniki objektov s finančno pomočjo občine in pod strokovnim nadzorom polepšali mnogo fasad. Organizatorji so z znatno finančno podporo občine pripravljali številne prireditve od Venerine poti, Dnevov evropske kulturne dediščine do Sobotnih promenad s čemer smo prispevali k živahnemu turističnemu utripu starega mestnega jedra. Žal je manjkal le pasijon.«

Dušan Krajnik: »Ta del Škofje Loke bo ponovno dobil pravo podobo in postal kraj srečevanja ljudi. Z ureditvijo mirujočega prometa in »zanimive« asfaltne prevleke, z odpravo nemogočih odpiralnih časov, organizacijo kulturnih prireditev, s pestrejšo trgovsko ponudbo, prijaznimi gostinskimi lokali, oživitvijo gostilne Krona bo Mestni trg postal to, kar so takšni trgi po ostalih mestih Evrope.«

 

GORENJA VAS - POLJANE

 

Obvoznica Gorenja vas

Jože Bogataj: »Za obvoznico Gorenja vas se pripravlja dokumentacija za gradnjo krožnega križišča pred mostom Gorenja vas - Lučine. Gradnja je predvidena konec leta 2006 zaradi gradnje bencinskega servisa in priključne ceste za Ferlanove. Nadaljevanje gradnje je pogojeno od pridobitve državnega lokacijskega načrta.«

Milan Čadež: »V mojem prvem planu je izgradnja zaostalih državnih cest v občini, med njimi tudi ta. Težava s pridobivanjem parcel se vleče že predolgo in bo treba končno tudi tem lastnikom ponuditi pošteno ceno in premakniti projekt z mrtve točke. Vzporedno pa moramo v Gorenji vasi prednostno poskrbeti za varnost naših občanov in zgraditi pločnik za pešce vsaj do blokov in osnovne šole.«

 

Dvorec Visoko

Jože Bogataj: »Dvorec Visoko bi že imel investitorja, še vedno ostajata dva resna ponudnika, ki čakata na izid lokalnih volitev.«

Milan Čadež: »Dvorec Visoko bo treba premakniti iz »večletnega staranja«. Najprej je potrebno vzpostaviti pogoje za delo, urediti lastništvo, potem se lahko pogovarjamo naprej. Dvorec bi glede na njegovo lego namenil kot sprejemni objekt informativno-turističnega značaja z rekreativnim pridihom. Z okolico ima izrazite prednosti – ob dobri predstavitvi bi ga opazili tudi investitorji.«

 

Cesta Sovodenj

Jože Bogataj: »Občina Gorenja vas – Poljane je na Ministrstvu za promet izpolnila vlogo za rekonstrukcijo ceste Trebija – Sovodenj, v tem letu se sanira usad Buck, drugo leto od Termopola do Kovača. V dveh do treh letih bo rekonstrukcija ceste opravljena.«

Milan Čadež: »Izgradnjo regionalne infrastrukture moramo obrniti sebi v prid in gledati kot celoto s četrto razvojno osjo Ljubljana-Tolmin. Najprej bom naredil široko javno razpravo, da bomo skupaj poiskali prednosti in slabosti ter priložnosti in nevarnosti in ugotovili, kaj nam ta povezava prinaša. Treba bo upoštevati tudi stroko, ki na koncu nosi odgovornost. Sam zagovarjam povezavo čez Sovodenj.«

 

ŽIRI

 

Pločniki v Žireh

Bojan Starman: »Za rekonstrukcijo Starožirovske ceste z izgradnjo pločnikov so zagotovljena sredstva v državnem proračunu v letu 2007. Dela pa se bodo verjetno zaključila v letu 2008, saj gre za obsežen projekt zlasti v komunalnih vodih, ki jih financira občina Žiri. Izgradila se bo javna razsvetljava, obnovil se bo vodovod - stare salonitne cevi se zamenjajo s sodobnejšimi materiali.«

Martin Kopač: »Pločniki niso samo mestni izgled, so tudi in predvsem varnost. Skupaj s pločniki moramo obravnavati še razsvetljavo in avtobusna postajališča. Stare Žiri so še skoraj v celoti »v temi«, tudi drugod v naselju je razsvetljava zelo simbolična. Do lepih in varnih Žirov nam še veliko manjka. Predvsem načrt ureditve mesta in določitev prioritet, kje so pločniki najbolj potrebni.«

 

Športni park Mršak

Bojan Starman: »V športnem parku bo do leta 2010 zgrajenih 70 odstotkov predvidenih objektov. Najprej nogometno igrišče in letno kopališče s spremljajočimi objekti, tudi parkirišči, ker se morajo nadomestiti obstoječa, zaradi prestavitve Petrola. Drugo leto bomo odkupili zemljišča za nogometno igrišče in pripravili projekte, s katerimi bomo kandidirali za pridobitev nepovratnih sredstev.«

Martin Kopač: »Žiri so tako velik in tako lociran kraj, da morajo imeti športni park. Dobili smo status mesta, kar zame niso le stolpnice in beton, ampak predvsem vse tisto, kar se v mestu dogaja. Vsega tega pa ni mogoče negovati brez ustreznih objektov, kar bo finančno težak zalogaj. Treba bo iti po korakih. Brez dvoma so na vrsti najprej nogometaši, ki so postali gorenjski prvaki! Čestitam!«

 

Dom starejših občanov

Bojan Starman: »Dom je prioritetni projekt, zato računam na sodelovanje vseh članov občinskega sveta. Zemljišče je last občine, leta 2007 moramo doreči način gradnje – koncesija ali ustanovitev družbe, ki dom zgradi in objekt odda v upravljanje obstoječemu domu. Dom bo odprt v letu 2009. V sklopu bencinskega servisa se uredijo parkirišča, dovozna pot in transformatorska postaja.«

Martin Kopač: »Uvrščeni smo bili na 9. mesto državne prioritete s pričetkom gradnje v letu 2007 – namesto gradnje: izpad iz vseh državnih planov. Da bi na simbolni ravni povečal pritisk na izvedbo gradnje, sem dal pobudo za ustanovitev sklada za gradnjo. Odziv je izjemen in v petek, 10.11.2006, ob 18.00 ga bomo v galeriji v Žireh ustanovili. Dom v prihajajočem mandatu župana v Žireh BO!«

 

KAMNIK

 

Velika planina

Anton Tone Smolnikar: »Novo vodstvo in nadzorni svet družbe zagotavljajo, da bo do 15. decembra letos ponovno vozila gondolska žičnica. Če bodo snežne razmere ugodne, bodo delovale vse žičniške naprave, tudi vlečnice v Tihi dolini. Do 15. novembra pričakujemo obvezujoče ponudbe enega od ponudnikov za odkup 75 % dela družbe, ki namerava v posodobitev naprav in hotela Šimnovec vložiti 11 mio EUR.«

Demeter Sadnikar: »Velika planina nima rešenih denacionalizacijskih problemov ter urejenega lastništva med lastniki objektov in občino, nima strategije dostopa in nima strategije razvoja. To je poleg vzpostavitve dialoga z vsemi vpletenimi prva stvar, za katero si bom prizadeval. Je velika priložnost za poletni in zimski turizem! Postati mora turistično prepoznavna tako doma kot v tujini.«

 

Staro mestno jedro

Anton Tone Smolnikar: »Hiše v starem mestnem jedru se obnavljajo, prihajajo novi stanovalci, problem je predvsem v zaprti Šutni. Potrebno bo najti soglasje med lastniki in najemniki lokalov in stanovalci, sicer pa številne odmevne prireditve dajejo utrip, ki bi si ga mnogi prebivalci starih mestnih jeder samo želeli. K oživljanju mesta sodi tudi malograjski hrib, ki mora dobiti nove vsebine.«

Demeter Sadnikar: »Oživitev Šutne je nujna, njeno odprtje pomeni tudi kratkoročno rešitev prometnega kaosa. Odprli jo bomo za enosmerni promet, dokler ne bo zgrajena zahodna obvoznica, s katero bo pretočnost prometa zagotovljena, odprtje Šutne za promet pa potem ne bo več potrebno. Staro mestno jedro bomo oživili s trgovincami, lokali, kulturnimi dogodki, vanj bomo končno vdahnili življenje.«

 

Kolesarske steze

Anton Tone Smolnikar: »V teh dneh zaključujemo zadnje pogovore z Ljubljansko urbano regijo, kar zadeva načrtovanje kolesarskih in pešpoti. Gre za projekt, ki je vezan na sredstva Evropske unije. Pričakujemo, da bomo v prihodnjem letu že začeli z deli na terenu. Potrebno je reči, da bi kar nekaj takšnih poti že imeli tudi v naši občini, če ne bi prihajalo do problemov z lastništvom zemljišč.

Demeter Sadnikar: »Skupaj s cestno problematiko bomo rešili tudi mrežo kolesarskih stez. Kolesarjev je tu veliko in njihova varnost je na prvem mestu. Kolesarska steza bo potekala ob bregu Bistrice, druga pa po Podgorju in se bo po Korenovi cesti priključila nazaj na stezo v Bistrici. Kolesarske steze in pešpoti so del cestno prometne infrastrukture, ki je med prioritetami v mojem programu.«

 

DOMŽALE

 

Obrtna cona Želodnik

Toni Dragar: »Umestitev cone na predvideno območje je že bila predmet mnogih razprav. Odločitev, ki je prevladala, je sprejel občinski svet, zato je treba pristopiti k realizaciji izgradnje cone. To bo naporen proces, ki ga nameravam izpeljati v naslednjem mandatu. Strateške študije kažejo, da je v Domžalah delovnih mest premalo in je gradnja cone nujna za razvoj domžalskih obrtnikov.«

Peter Verbič: »Domžale potrebujejo industrijsko-obrtno cono. Cona v Želodniku je bila zasnovana že pred 15 leti, do danes se na tem področju ni kaj dosti premaknilo. Pristojne občinske službe so ocenile, da je Želodnik primerna lokacija, vendar dejstvo, da bo samo komunalna ureditev cone stala davkoplačevalce več kot dva občinska proračuna, in tudi ekološki vidik ne govorita v njen prid.«

 

Promet

Toni Dragar: »Ohranjam dosedanje stališče občine Domžale, ki je bilo potrjeno s preko 26000 podpisi v akciji Stop kolonam – cestninska postaja naj se odstrani, ker je črna gradnja in povzroča velike probleme v prometu v vzhodnem delu občine. Do zastojev prihaja ob konicah ali kot posledica izogibanja vožnje skozi cestninsko postajo. Urediti je treba tudi nova parkirišča in garažno hišo.«

Peter Verbič: »Občina Domžale ima ogromno neurejenih prometnih površin, parkirišč je premalo. Domžale rabijo parkirno hišo. Avtobusno in železniško postajo je treba povezati v celoto in urediti nadhod. Z občinskim odlokom je treba prepovedati tovornim vozilom vožnjo po magistralni cesti. Zavzemam se za ukinitev cestninske postaje Krtina, a dvomim, kajti potrjena je bila v parlamentu.«

 

Muzej

Toni Dragar: »Domžale potrebujejo muzej lokalnega značaja zaradi ohranjanja naše zgodovinske dediščine. Umestiti ga je potrebno v starih predelih mesta (npr. Universale, gasilski muzej v Stobu, Menačn'kova domačija …). Industrijski muzej Slovenije pa je stvar države, zadovoljni pa bi bili, če bi se država odločila in muzej umestila v Domžale. Mi smo pripravljeni sodelovati.«

Peter Verbič: »Občina Domžale ima zelo bogato kulturno dediščino, svoje sledi so pustile številne osebnosti in mestni muzej je nekaj, kar bi morali že davno imeti. V Domžalah imamo muzejsko društvo, ki vedno znova odklepa zgodbe iz naše zgodovine, njihovo poslanstvo je, da dobimo svoj muzej. V mojem mandatu bodo Domžale vsekakor pridobile muzej in sicer v stavbi bivše tovarne Univerzale.«

 

MENGEŠ

 

Obvoznica

Tomaž Štebe: »Težko pričakovana obvoznica bo zgrajena leta 2008. Investitor projekta bo DARS. Skupni stroški gradnje s projektiranjem in odkupi zemljišč so ocenjeni na okoli 2 milijardi tolarjev.«

Franc Jerič: »Takoj se bom posvetoval s strokovnjaki, ki do danes niso bili povabljeni k projektu in so pripravljeni sodelovati z občinskim svetom. Kdaj bo zgrajena obvoznica je v tem trenutku težko napovedati, ker nismo obveščeni, tako kot bi morali biti. Občinski svet je namreč sprejel sklep, da mora župan mesečno poročati o aktivnostih, ki potekajo na tem projektu, a tega ni storil.«

 

Športna dvorana

Tomaž Štebe: »Športna dvorana je potrebna za dolgoročne potrebe osnovne šole. Za razširitev telovadnice s tremi prostori in tribunami bi potrebovali okoli 350 milijonov SIT. Kdaj bo to izvedeno, je odvisno od drugih prioritet - dokončanja obnov državnih cest, modernizacije ulic in gradnje tretjega vrtca. Predlagal bom kredit, ki bi omogočil izgradnjo športne dvorane do leta 2008.«

Franc Jerič: »S športno dvorano bi osnovni šoli omogočili normalno delovanje, društvom zagotovili realizacijo zastavljenih ciljev, občanom pa ponudili prostor in pogoje za bolj aktivno preživljanje prostega časa. Dvorana bi bila velika za rokometno igrišče, kar bi omogočalo ligaška tekmovanja. Vrednost objekta naj ne bi presegala 300 milijonov tolarjev.«

 

Zdravstveni dom

Tomaž Štebe: »Dobiti moramo dodatno koncesijo za zdravnika splošne prakse. Tudi novega otroškega zdravnika bomo kmalu potrebovali. Zdravstveni dom Mengeš je potreben temeljite prenove in nadgraditve. Uvedli bomo tudi laboratorijske analize, ki so pogoste, in brezplačne preglede, predvsem za ženske bolezni (mamografija, gostota kostne mase).«

Franc Jerič: »Ponudba zdravstvenega doma se lahko izboljša z še eno oddano koncesijo, ki je po mnenju občanov nujno potrebna. Urediti je potrebno tudi prezračevanje v čakalnih prostorih, obenem pa zagotoviti hitrejšo prisotnost zdravnika na domu.«