Varuhinja na Jesenicah

Svoje probleme je varuhinji človekovih pravic Zdenki Čebašek Travnik na Jesenicah prišlo predstavit osem občanov.

Jesenice – Varuhinja človekovih pravic Zdenka Čebašek Travnik je v sredo poslovala na Jesenicah. Poslovanje zunaj Ljubljane je redna oblika dela varuhinje, na ta način želi približati svoje delo ljudem in srečanje omogočiti tudi tistim, ki ne morejo priti v Ljubljano. Čebašek Travnikova letno skupaj s sodelavci opravi deset do dvanajst takšnih obiskov po Sloveniji, na Jesenicah pa je bila zdaj drugič v svojem mandatu. Najprej se je srečala z županom Jesenic Tomažem Tomom Mencingerjem, obema podžupanoma in direktorico občinske uprave, od katerih je želela dobiti informacije o skrbi za občutljive skupine prebivalstva, kot so otroci, osebe s posebnimi potrebami in starejši. Zanimalo jo je tudi, kako uspešna je jeseniška občina pri reševanju stanovanjske problematike, govorili pa so tudi o stanju na področju varovanja okolja. Zatem se je varuhinja srečala z osmimi občani, ki so se prijavili na pogovor z njo in so ji prišli predstavit svoje probleme. Kot je povedala na novinarski konferenci po pogovorih, je bilo največ pobud s področja urejanja prostora in okolja (problem grozečega plazu in ceste, kjer eden od stanovalcev onemogoča dostop drugim), slišala je tudi nekaj zgodb izbrisanih, ki so sicer do določene mere uredili svoj status in pridobili stalno bivališče v Sloveniji, žal pa njihove zgodbe še vedno nosijo sporočilo krivičnosti, ki se jim je zgodila. Skoraj na vsakem srečanju z občani varuhinja dobi tudi pritožbo čez malomarno delo odvetnikov in tudi na Jesenicah je bilo tako, žal pa noben odvetnik ni pripravljen prevzeti primera zoper kolega, je povedala. Pri njej pa so se oglasili tudi stanovalci, ki so opozorili na problem pekarne sredi Jesenic, ki kljub odločbi o takojšnjem zaprtju tudi po letu dni še vedno obratuje. Kot je še povedala Zdenka Čebašek Travnik, se pri svojem vsakodnevnem delu srečuje tudi z vse večjim problemom deložacij, izrazila pa je tudi skrb, kaj se bo zgodilo po novem letu, ko bo prišlo do velikih sprememb v sistemu socialne pomoči. »Bojim se, kaj se bo dogajalo s starejšimi, kjer bo varstveni dodatek povezan s premoženjem. Mislim, da se mu bodo upokojenci množično odpovedovali in njihove socialne stiske bodo še hujše,« je opozorila. Varuhinja sicer letno prejme od 2500 do tri tisoč pobud, zmanjševanje njihovega števila v zadnjem letu pa žal ni dokaz odličnega stanja na področju varovanja človekovih pravic, je dejala, temveč apatije, ki vlada med ljudmi.