Matej Marcina – protireformacijski župnik iz Kranja

Na Gorenjskem v deželi Kranjski (74)

V Kranju so dobili 14. novembra 1573 nenavadnega protireformacijskega župnika, Mateja Marcino. Rodil se je okoli leta 1528 v Škofji Loki. Živel je v času reformacije in protireformacije, vendar iz zapisanega o njem nastane vtis, da se je ravnal v nekaterih pogledih po protestantih, istočasno pa je bil tudi izredno napadalen do njih …

Ko je bil župnik v Gorici, se je odvilo več zanimivih dogodkov. To je bilo v času, ko je protestantska stranka proti volji vladarja že mislila na organizacijo lastne cerkve in šole. V letih 1553–1560 je bil Marcina cesarski kaplan in pridigar pri sv. Mihaelu. Od 1560 je služil v slovenskem delu oglejskega patriarhata in bil vikar v Vipavi, potem župnik v Gorici in nato v Kranju. Bil je borben pristaš katoliške stranke, a za njegov položaj v patriarhatu (škofa) je bilo pomembno, da je moral računati z nasprotovanjem med notranjeavstrijskim vladarjem in škofom. Kot več sodobnikov med slovensko duhovščino ni bil posebno zaskrbljen nad celibatom, saj sta se v zvezi z njegovo gospodinjo Katarino v času službovanja v Kranju rodila dva otroka, kaže pa, da je njuna zveza obstajala že prej.

Proti Trubarjevemu misijonarjenju v Gorici in njegovemu odposlancu Tomažu Ostermanu je ravnal energično ter pisno prosil za pomoč celo vladarja. V svojih poročilih je napadal tudi predikantsko obhajanje. Negativno obravnavanje celibata na sinodi v Vidmu pa Marcine ni odvrnilo od prepričanja, da mu je kot katoliškemu duhovniku taka zveza dovoljena.

Slovenski protestanti so imeli leta 1579 dovolj vzrokov za kuhanja jeze na Mateja Marcino. Zanj so postala posebno nevarna Trubarjeva namigovanja o prekršitvi celibata. Opozarjal je, da je Marcina »hudičevu sejme«, ki v »vseh žlaht grejhih prebiva«. Tudi protestanti v Kranju mu niso prizanašali. Opozarjali so zlasti na razmerje do matere njegovih otrok, vendar je ljubljanski škof Tavčar v pismu nadvojvodi 13. septembra 1580 Marcino še pohvalil, češ da se lepo vede in da se je v »ubogem, zapeljanem mestu« boril za katoliško stvar. Nasprotovanje protestantov župniku v takratnem »zapeljanem« Kranju je končno le uspelo, saj je moral Marcina zamenjati župnijo s kamniškim župnikom Lapicido. Tako je dobil župnijo v Kamniku. Tudi v tam je ostal energičen nasprotnik luteranov. Svojo pripadnost h katoličanom je kazal celo tako demonstrativno, da je 27. januarja 1586 superintendanta Spindlerja s psovkami preganjal po ulicah ter glasno pozival ljudi, naj ga s kamenjem pobijejo.

Marcino so sicer leta 1594 odstavili »radi luteranstva«. Po odstavitvi je »pohujšljivo« živel z materjo svojih otrok od leta 1595 brez duhovniške službe pri nekem kmetu blizu Kamnika.

Zanimivi Gorenjci tedna iz dežele Kranjske:

V Stari Loki v Škofji Loki se je 15. 11. 1857 rodil slovenski tržaško-koprski škof Andrej Karlin. Bil je zadnji slovenski škof v Trstu. Papež ga je razrešil odgovornosti, kot so to zahtevali tržaški fašisti. Emigriral je v Jugoslavijo. Nasledil ga je prvi italijanski škof v Trstu.

V Krnici pri Gorjah pri Bledu se je 16. 11. 1828 rodil kočarjema Janezu in Neži zdravnik Andrej Švegel, brat enega najuspešnejših diplomatov slovenskega rodu Jožefa Schwegla. Leta 1858 je delo na univerzi v Pragi zaradi bolezni opustil. Prišlo je namreč do zastrupitve pri seciranju.