Zgodbe muzejskih predmetov: Martinovo - nastanek Zdravljice

Besedilo: Beba Jenčič
Kategorija: GG Plus / ponedeljek, 7. november 2011 / 06:00

Jeseni se najprej spomnimo kostanja in z njim povezan je tudi mošt, ki se 11. novembra, prihodnji teden, spremeni v vino. Ta dan goduje sv. Martin, zavetnik vinogradnikov, pa tudi dobrodelništva in domačih živali. Rojen je bil leta 316 častniku rimske vojske v Sabarii (današnji Szombathely) na Madžarskem, kasneje pa je s starši potoval preko slovenskega ozemlja v Italijo. Pogosto ga upodabljajo z gosko, kajti le-te so ga izdale z gaganjem, ko se je skril, ker ni hotel postati škof v Toursu v Franciji. Kot škof je bil izredno pošten in usmiljen, saj je še kot vojak delil svoj plašč z revežem. Umrl je 8. novembra 397 v Candesu, dan pogreba, 11. november, je razglašen za njegov godovni dan. Pokopan je v cerkvi v Toursu. Najbolj so ga častili med 7. in 10. stoletjem, za kar imajo zaslugo najbolj benediktinski menihi. Danes v vseh slovenskih pokrajinah poznamo martinovanje s pečeno gosko in novim vinom v spomin na sv. Martina. Na Gorenjskem so cerkve posvečene sv. Martinu sledeče: Stražišče, Bled, Srednja vas v Bohinju, Žiri, Žirovnica, Šmartno pri Cerkljah …

Bleiweisove Novice so 19. julija 1843 objavile članek Vinske trte hvala, ki ga je napisal vinogradnik, strokovni pisec, duhovnik in vikar v vipavskem Št. Vidu Matija Vertovec (Šmarje na Vipavskem, 1784 - Podnanos, 1851). Na koncu članka je prosil ''prvega pesnika med nami, pevca ljubezni'' za pesem o trti. ''Ob novini leta 1844'', to je okoli Martinovega, je pesnik France Prešeren začel pisati svojo Zdravljico, ki jo je večkrat tudi popravljal. Ohranjenih je pet različnih zapisov Zdravljice, dva v cenzuriranih rokopisih Poezij, trije pa v pesnikovi zapuščini v Narodni in univerzitetni knjižnici. Objaviti je hotel pesem v Ilirskem listu ali Novicah, pa mu je cenzura črtala tretjo kitico, v Poezijah Zdravljica ni objavljena, ker je cenzor Fran Miklošič prečrtal še četrto kitico (slovenstvo, slovanstvo, človekoljubnost). Tako je izšla šele po marčni revoluciji, ko je bila za nekaj časa odpravljena cenzura. Objavile so jo Novice 26. aprila 1848.

Vse od svojega nastanka je Zdravljica zavzemala pomembno vlogo med slovenskim narodom. Ob ustanovitvi samostojne države Slovenije leta 1991 je najprej spontano, nato pa tudi uradno njena sedma kitica Žive naj vsi narodi postala državna himna po melodiji Stanka Premrla.

''Napitnica kljub navidezni izrazni preprostosti in domačnosti nosi v sebi veliko artistično zmogljivost in je mojstrovina, ki ne deluje samo z idejami, temveč tudi s svojo umetniško sugestijo. In ta je naposled tista, ki še najbolj učinkovito ohranja Zdravljico pri življenju,'' je zapisal dr. Boris Paternu.