Boj za pravico do groba še ni končan

Besedilo: Maša Likosar
Kategorija: GG Plus / nedelja, 7. november 2021 / 08:03

Državni svet in Komisija za reševanje vprašanj prikritih grobišč sta pripravila posvet o vojnih grobovih, pokopališčih in grobiščih z namenom spodbuditi dialog in nadaljnji razvoj raziskovanja, urejanja in vzdrževanja slovenskih vojnih grobov in grobišč.

»Šeststo evidentiranih vojnih grobišč in več kot sto še neraziskanih vojnih morišč je za Slovenijo veliko kolektivno breme in dolžnost nas politikov je, da na dostojanstven in spoštljiv način zapremo enkrat za vselej to moreče poglavje,« je v uvodnem nagovoru med drugim poudaril predsednik državnega sveta Alojz Kovšca in dodal: »V današnjih dneh še vedno poteka ideološki boj med desnimi in levimi – boj za pravico do groba. Kako zelo nesmiseln je ta boj, priča dejstvo, da v resnici ni primerno poskrbljeno ne za grobove enih ne drugih.«

Kot je na posvetu pojasnil Janez Žakelj, državni sekretar na ministrstvu za obrambo, državi skrb za pokop in pravico do groba in imena nalagajo številni pravni akti in mednarodne obveznosti. Država mora zato po njegovem v okviru sklenjenih mednarodnih pogodb poskrbeti za pokopališča in grobove tujih vojakov na naših tleh, prav tako pa mora biti poskrbljeno za obeležja in grobove naših žrtev, ki so pokopani v tujini. »Žal v preteklost na tem področju ni bilo storjeno vse potrebno, zato se spopadamo s pomanjkljivimi evidencami in številnimi vprašanji, ki se tičejo grobov partizanov, ujetnikov, taboriščnikov, zapornikov, padlih v prvi in drugi svetovni vojni in vseh drugih žrtev, prav tako pa tudi proces odkrivanja prekritih grobišč še ni končan. Tudi zato, da se naredi bistven korak naprej, je vlada leta 2021 ustanovila Upravo za vojaško dediščino pri Ministrstvu za obrambo, ki bo med drugim skrbela za vojna grobišča in grobove,« je pojasnil Žakelj.

Rok Šteblaj, v. d. generalnega direktorja novoustanovljene Uprave za vojaško dediščino, je pojasnil, da bo ta prevzela naloge, ki so jih prej opravljala tri ministrstva. Opozoril je, da je področje vojnih grobov in vojnih grobišč zelo obsežno, prav tako pa so vidni znaki neenotnega in neažurnega urejanja problematike. »Gre za več kot dva tisoč lokacij po Sloveniji in tujini, kjer so pokopani naši državljani. Uprava je svoje delo najprej usmerila v pregled in urejanje podatkov v registru vojnih grobišč in prenos na enotno elektronsko platformo, pripravlja se tudi pregled stanja, ki bo podlaga za predvidljive in usmerjene načrte vzdrževanja in obnov vojaških grobov v naslednjih letih. Veliko dela upravo čaka pri vpisovanju grobišč v register vojnih grobišč. Pri njihovem delu bo nujno dobro sodelovanje z Zavodom za varstvo kulturne dediščine Slovenije ter z lokalnimi skupnostmi. Prav tako bo nujno povezovanje s strokovnimi institucijami,« je dejal Šteblaj.

Na posvetu je bilo predstavljenih tudi nekaj strokovnih prispevkov na temo raziskovanja in urejanja vojnih grobov in vojnih grobišč. Peter Mikša je predstavil projekt nove podatkovne in prostorske baze prikritih vojnih grobišč kot podlage za upravljanje registra vseh vojnih grobišč. Marta Rendla z Inštituta za novejšo zgodovino je spregovorila o krajih smrti in krajih grobov v zbirki podatkov o žrtvah druge svetovne vojne in poudarila, da so ti podatki o žrtvah slabše raziskani. Robert Peskar z Zavoda za varstvo kulturne dediščine Slovenije je predstavil vojna in povojna grobišča v luči varstva in ohranjanja kulturne dediščine, zlasti v luči evidentiranja grobišč kot kulturne dediščine.

Jože Dežman, avtor knjige Pravica do groba, je med drugim poudaril nezanesljivost številk, s katerimi imamo opravka pri doslej znanih podatkih o žrtvah prve in druge svetovne vojne na slovenskih tleh, in poimenovanja žrtev z imeni in priimki. Poudaril je, da so točke temeljnih odnosov med živimi v odnosu do vojnih grobišč in grobov revizija, raziskava, varovanje, urejanje in dialog. »Pri tem imajo veliko vlogo in odgovornost vse stroke in vanje bo treba investirati, da bodo lahko opravile potrebe raziskave za nadaljnje razčiščevanje odprtih vprašanj vojnih grobov in vojnih grobišč,« je apeliral Dežman.