Zimski rival: brassica rapa

Verjetno ste se malo začudili nad drugim delom današnjega naslova. No, brez skrbi, latinsko ime tokratne zelenjavne zvezde smo uporabili samo zato, da stvar ne bo tako preprosto lahka in jasna na prvi pogled. Govorimo namreč o "navadni" repi, ki je v zimskem času velik rival zelja - v boju za prevlado na naših mizah, seveda. Saj veste, krvavica, pečenica, žganci ... s kislim zeljem ali s kislo repo. To je zdaj vprašanje v deželi slovenski.

Čeprav je vprašanje težko, pa je rešitev pravzaprav preprosta in vedno dobitna. Karkoli med zeljem in repo že izberemo, prav dosti ne moremo zgrešiti, samo da nam tekne. Bolj rigorozni zastopniki zdravega načina življenja bi med v uvodu omenjenimi živili najbrž mirne duše izločili kakšnega, a repa in zelje kakopak nista med tistimi. Obe rastlini spadata v družino križnic in imata tudi podobne zdravilne učinke. Pri zelju običajno bolj poudarjamo njegove iztrebljevalne, shujševalne in razstrupljevalne lastnosti, medtem ko je pri repi še posebej cenjen njen ugoden vpliv na dihala. Nanjo ne gre pozabiti pri prsnih boleznih, naj si gre za kašelj, bronhitis, astmo, oslovski kašelj ali pljučnico.

V slabih in dobrih časih

Pri starejših ljudeh se repa v pogovoru kdaj pa kdaj uporabi kot sinonim za slabe čase, čase pomanjkanja. No seveda, kadar ni niti za pokušino »mastnega«, nam vsakodnevno uživanje istovrstne hrane ustvari slabe spomine, ki pa niso vedno tudi pravilni. Z uživanjem repe namreč zaužijemo zvrhano dozo vitaminov, rudninskih snovi, beljakovin, balastnih snovi, pa tudi antioksidantov, ogljikovih hidratov in še česa. Ni malo zeliščarjev, pri katerih je repa cenjena kot najboljša zelenjava. Eden od njih je tudi veliki francoski mojster naravnega zdravilstva Maurice Messegue.

Repa pred krompirjem

Repa je izvorno evropska rastlina in se v naših krajih ni pojavila kot produkt globalizacije, t. j. prinosa ameriških rastlin v Evropo. V času pred prevlado krompirja je bila tudi v naših krajih osnovno živilo, kar je kasneje postal krompir, ki ima zanimivo, podobno slab »ugled« v tisti »vsak dan zelje in krompir«. V zadnjem času repa znova pridobiva veljavo, neki znanec pa mi je celo zaupal svoj kulinarični eksperiment, namreč, da se poskuša prehranjevati le z izvorno evropskimi jedmi oz. zelenjavo. Torej z veliko repe, kolerabe, zelene, zelja …, pa brez krompirja, paprike, paradižnika, koruze in drugih ameriških rastlin.

Razsvetlimo se z repo

Preden se posvetimo zdravilni vrednosti repe, ki je vse prej kot majhna, predstavimo eno od njenih zelo zanimivih uporabnih vrednosti. Neka ženica iz Prekmurja mi je pripovedovala, da je njen oče iz repe znal izdelati leščerbo. Repo je izdolbel, vanjo nalil repičnega olja, namestil gorilni material, v zgornjem delu napeljal vrv, ki je služila kot držalo, in prižgal. Z leščerbo si je ponoči svetil pot v hlev. Repa je kakopak uporabna tudi za ustvarjalne duše, ki so na njen račun napisale že prenekatero povest. Saj poznate tisto rusko pravljico o puljenju repe, kjer se dedek, babica in cela domačija živali skupaj trudi izpuliti repo velikanko. Ker smo tokrat bore malo povedali o zdravilni vrednosti repe, se bomo slednji povsem posvetili prihodnjič, ko bomo navrgli tudi kakšen uporaben recept. Z zimo je že tradicionalno povezano uživanje kisle repe, zato kakšno tudi o tej nepogrešljivi jedi mrzlih dni. Pa veliko repe vam želim, če že ne krompirja.