Jože Pirjevec, Partizani, Cankarjeva založba, Ljubljana, 2020, 864 in 80 strani (priloge)

Partizani

»Nisem iz partizanske družine. Edini zavzet pristaš partizanov v naši hiši v Sežani je bil domači hlapec, ki je proti koncu vojne nemškemu oficirju, podnajemniku, ukradel daljnogled, škornje in revolver. Vtaknil jih je v pomije in odnesel tovarišem v Dane, kjer smo imeli prašiča. Malo je manjkalo, da nas Nemci niso deportirali v Dachau. Moj oče je bil sicer domoljub in je OF tudi finančno podiral, toda komunizma se je bal. Kot kolikor toliko razgledan trgovec ni verjel, da se bosta po zmagi cedila med in mleko. Ko je teta Milka, kmetica v Skopem, ki so ji pravili 'partizanska mati', trdila, da v socializmu ne bo treba nič kuhati, ker bodo z letali iz Moskve dovažali kosilo in večerjo, se ji je porogljivo smejal. Razjarjena je odvihrala domov in moja mama jo je komaj dohitela s košaro, polno hrane, da bi jo pomirila. 'Za vsak primer.'« / »Ko sem se odločil, da bom napisal zgodbo o partizanih, sem si rekel, da ne smem narediti napake tistih zgodovinarjev, ki so se osredotočili na dogajanje v Srbiji, Bosni in Hercegovini, Črni gori in na Hrvaškem, povsem pa ignorirali slovenski in makedonski prispevek k osvobodilnemu boju. Zato sem sklenil zaobjeti v pripoved ves jugoslovanski prostor, čeprav sem se zavedal, da tako razvejene in raznolike tematike ne bo lahko spraviti pod eno streho. To se mi je zdelo potrebno storiti, kajti brez upoštevanja narodnoosvobodilnega boja vseh jugoslovanskih narodov ni mogoče razumeti mednarodnih razsežnosti dogajanja in vpletenosti velikih sil vanj. Tak pristop je zahteval raziskavo širokega zamaha, ki me je popeljala v arhive od Moskve, Berlina in Münchna pa do Londona, Cambridgea, Oxforda in Edinburga ter do Rima. Razkrila mi je, kako organsko se je narodnoosvobodilni boj partizanov vključeval v vojni napor protihitlerjevske koalicije, pa tudi kako usodno so nanj vplivala nastajajoča nasprotja med Vzhodom in Zahodom, ki so začela zoreti že dolgo pred koncem druge svetovne vojne.« (str. 9, 10)

Avtor te knjige se je rodil 1. junija 1940 v Trstu in vojno preživel kot otrok. Ob svoji 80-letnici je nam (in sebi) podaril to monografijo, ki je nov in našemu času primerni spomenik slovenskega in jugoslovanskega partizanstva. Njena glavna odlika je celovita obravnava tega fenomena in umestitev istega v mednarodni kontekst. Tega je omogočil zlasti avtorjev dolgoletni študij novih virov v evropskih arhivih, ta pa ne bi bil mogoč brez njegovega znanja svetovnih jezikov. Knjiga ni le znanstvena, je tudi debela, a kljub temu zelo berljiva …

Zgodilo se je


Gorenjski glas: glasilo osvobodilne fronte za Gorenjsko

Kranj je svečano proslavil stoletnico Prešernove smrti

... V torek, 8. t. m., pa je bila tudi republiška proslava osredotočena na Kranj in sicer na pesnikovem grobu. Te slavnosti se niso udeležili le zastopniki slovenskih ustanov ... 

Kultura / / 00:00

O nemškem policijskem polku med drugo vojno

Kranj – V četrtek, 17. novembra, ob 18. uri bo v Vojnomirovi dvorani Ullrichove hiše muzejski večer z gostom, kriminalistom iz Münchna, Marcusom Schreinerjem Božičem. Predstavil bo 18. policijski p...

Objavljeno na isti dan


Kranj / / 13:21

Odškodnina je, most drugo leto

Ko bo občina imela projektno dokumentacijo in izbranega izvajalca, se bodo začela dela pri prenovi udrtega mostu na Hujah.

Šport / / 13:19

Vse bo naredil, da bo tekmecem še težje

Jakov Fak bo tudi v novi sezoni, ki se bo začela čez mesec dni, prvo ime slovenske biatlonske reprezentance. Želi si vrhunskih nastopov, za kar trdo trenira.

Kronika / / 13:19

Redko brez poškodb pešcev

Letos se je na Gorenjskem zgodilo že okoli štirideset prometnih nesreč z udeležbo pešcev, le redke pa so se končale samo z zvito pločevino.

Gospodarstvo / / 13:19

Okoli blagajn obstaja še vrsto neznank

Bližje, ko je obvezno potrjevanje gotovinskih računov, več zanimanja zavezanci kažejo za nov sistem davčnih blagajn. A kot pravijo naši sogovorniki, z nakupom ustreznih programov še ne hitijo, morda t...

Razvedrilo / / 13:16

Orodjarji smo umetniki

Leta 1965 so zaključili Industrijsko kovinarsko šolo Iskra Kranj in po petdesetih letih so obudili spomine.