Jože Pirjevec, Partizani, Cankarjeva založba, Ljubljana, 2020, 864 in 80 strani (priloge)

Partizani

»Nisem iz partizanske družine. Edini zavzet pristaš partizanov v naši hiši v Sežani je bil domači hlapec, ki je proti koncu vojne nemškemu oficirju, podnajemniku, ukradel daljnogled, škornje in revolver. Vtaknil jih je v pomije in odnesel tovarišem v Dane, kjer smo imeli prašiča. Malo je manjkalo, da nas Nemci niso deportirali v Dachau. Moj oče je bil sicer domoljub in je OF tudi finančno podiral, toda komunizma se je bal. Kot kolikor toliko razgledan trgovec ni verjel, da se bosta po zmagi cedila med in mleko. Ko je teta Milka, kmetica v Skopem, ki so ji pravili 'partizanska mati', trdila, da v socializmu ne bo treba nič kuhati, ker bodo z letali iz Moskve dovažali kosilo in večerjo, se ji je porogljivo smejal. Razjarjena je odvihrala domov in moja mama jo je komaj dohitela s košaro, polno hrane, da bi jo pomirila. 'Za vsak primer.'« / »Ko sem se odločil, da bom napisal zgodbo o partizanih, sem si rekel, da ne smem narediti napake tistih zgodovinarjev, ki so se osredotočili na dogajanje v Srbiji, Bosni in Hercegovini, Črni gori in na Hrvaškem, povsem pa ignorirali slovenski in makedonski prispevek k osvobodilnemu boju. Zato sem sklenil zaobjeti v pripoved ves jugoslovanski prostor, čeprav sem se zavedal, da tako razvejene in raznolike tematike ne bo lahko spraviti pod eno streho. To se mi je zdelo potrebno storiti, kajti brez upoštevanja narodnoosvobodilnega boja vseh jugoslovanskih narodov ni mogoče razumeti mednarodnih razsežnosti dogajanja in vpletenosti velikih sil vanj. Tak pristop je zahteval raziskavo širokega zamaha, ki me je popeljala v arhive od Moskve, Berlina in Münchna pa do Londona, Cambridgea, Oxforda in Edinburga ter do Rima. Razkrila mi je, kako organsko se je narodnoosvobodilni boj partizanov vključeval v vojni napor protihitlerjevske koalicije, pa tudi kako usodno so nanj vplivala nastajajoča nasprotja med Vzhodom in Zahodom, ki so začela zoreti že dolgo pred koncem druge svetovne vojne.« (str. 9, 10)

Avtor te knjige se je rodil 1. junija 1940 v Trstu in vojno preživel kot otrok. Ob svoji 80-letnici je nam (in sebi) podaril to monografijo, ki je nov in našemu času primerni spomenik slovenskega in jugoslovanskega partizanstva. Njena glavna odlika je celovita obravnava tega fenomena in umestitev istega v mednarodni kontekst. Tega je omogočil zlasti avtorjev dolgoletni študij novih virov v evropskih arhivih, ta pa ne bi bil mogoč brez njegovega znanja svetovnih jezikov. Knjiga ni le znanstvena, je tudi debela, a kljub temu zelo berljiva …

Zgodilo se je


Gorenjski glas: glasilo osvobodilne fronte za Gorenjsko

Kranj je svečano proslavil stoletnico Prešernove smrti

... V torek, 8. t. m., pa je bila tudi republiška proslava osredotočena na Kranj in sicer na pesnikovem grobu. Te slavnosti se niso udeležili le zastopniki slovenskih ustanov ... 

Gorenjska / torek, 21. november 2017 / 07:00

Gorenjski glas, št. 93

Gorenjski glas, 21. november 2017, št. 93

Objavljeno na isti dan


Škofja Loka / torek, 25. marec 2008 / 07:00

Želijo, da se ponovi leto 1999

Na Škofjeloški pasijon avtorja Romualda Marušiča iz leta 1721, najstarejše ohranjeno dramsko besedilo v slovenskem jeziku, so v Škofji Loki upravičeno ponosni. Ponosni so lahko tudi na uprizoritev v l...

Avtomobilizem / torek, 25. marec 2008 / 07:00

Brilliance gre v Ameriko

Kitajski avtomobilski proizvajalec Brilliance je sklenil sporazum z ameriško skupino trgovcev z vozili McCombs Automotive iz Teksasa, ki jim bo omogočil preboj na ameriški avtomobilski trg. Spora...

Kranj / torek, 25. marec 2008 / 07:00

Zbrali za poldrugi vagon papirja

Kranj - Na Osnovni šoli Simona Jenka Kranj - Podružnični šoli Primskovo, so oktobra na zbiralni akciji papirja dosegli zbiralni rekord. »Presegli smo rekord vseh zbiralnih akcij...

Mularija / torek, 25. marec 2008 / 07:00

Otroška peresa

Mamica Mamica me rada ima in z mano je prijazna. Rada mi pomaga, tudi če sem prava zgaga. Mamica hitro teče in...

Prosti čas / torek, 25. marec 2008 / 07:00

Slonček Horton

Ustvarjalci Ledene dobe so v življenje obudili simpatičnega slončka Hortona, ki nekega dne spozna, da v drobcu prahu prebiva celo mesto drobnih bitij, ki jih vodi čudaški župan.