Mravljetova teče proti Londonu

Kranjčanka Neža Mravlje, nova državna prvakinja v maratonu, se spogleduje z olimpijskimi igrami v Londonu.

Ljubljana – Med ženskami je maratonsko razdaljo na letošnjem Ljubljanskem maratonu najhitreje pretekla Kenijka Lydia Kurgat (2:33,01), kot prva Slovenka pa je bila v cilju na skupno petem mestu 32-letna Kranjčanka Neža Mravlje. S časom 2:42,00 je kar za dve minuti izboljšala osebni rekord in potrdila, da je resna kandidatka za nastop na olimpijskih igrah prihodnje leto v Londonu. Njen dosežek zadošča za B-normo za olimpijske igre, a ne bo priznan, ker ljubljanska proga nima certifikata Mednarodne atletske zveze. Takoj po prihodu v cilj je nova državna prvakinja v maratonu spregovorila tudi za naš časopis.

Naslov državne prvakinje in osebni rekord. Kaj vam pomeni več?

»Mislim, da še nisem povsem dojela. Vesela sem predvsem zaradi časa. Ta je bil zame bistven. Ker sem zraven še državna prvakinja, pa je še toliko bolje.«

Po dobrih 42 km ne delujete nič kaj utrujeni. Kako je bilo na progi?

»Z Danejo Grandovec sva dober krog tekli skupaj. Nekaj po 30 km je zaostala in naprej sem tekla sama. Dobro je bilo, da sem imela danes tekmico, ker je bila motivacija še večja. O pričakovanjih pred tekmo nisem razmišljala, upala pa sem na zmago med Slovenkami. Nisem imela nobene krize, nobenih težav, tako da sem zelo zadovoljna. Tudi sedajle se dobro počutim.«

Kako ste se pripravljali na Ljubljanski maraton?

»Pripravljala sem se načrtno približno en mesec. Trenirala sem po planu. To je moj skupno deveti pretečeni maraton, letos drugi. Aprila sem tekla v Linzu.«

Že tam ste izboljšali osebni rekord. Kje vidite razloge za takšen napredek?

»Tam sem dosegla čas 2:44,00. Verjetno k temu pripomorejo načrtni treningi. Prejšnja leta sem samo tekla, sedaj treniram bolj načrtno in vključujem tudi treninge za izboljšanje hitrosti. Na tem bo še treba delati.«

Koliko pretečenih kilometrov imate letos v nogah?

»Jih ne štejem. Na teden naredim pet treningov in na vsakem pretečem okrog dvajset kilometrov.«

Ste se letos udeležili tudi kakšnega ultrateka, kot ste se jih v preteklih letih?

»Odtekla sem 50 km dolg tek Pistoia–Abetone v Italiji, kjer sem tudi zmagala, sicer pa nisem tekla daljših tekov. Imela sem tudi malce težav s poškodbo. Ni bilo nič hujšega, a ravno toliko, da si nisem upala iti na daljše tekme.«

Glede na rezultate, so verjetno vaš cilj sedaj olimpijske igre?

»Morda pa je to sedaj motiv za naprej. Bilo bi zelo lepo, če bi prihodnje leto nastopila na maratonu na olimpijskih igrah v Londonu. Sploh si nikoli nisem mislila, da bom kdaj lahko tako dobra v teku. Še naprej pa tek zame ostaja rekreacija, saj hodim v službo. Verjetno tudi zato, ker nisem obremenjena in nimam nobenega pritiska od kogarkoli, lahko tako dobro odtečem.«