Višje sodišče pritrdilo kranjskemu - odgovor

Na podlagi 26. čl. Zakona o medijih, v nadaljevanju (Zmed) v povezavi s 27. in 28. čl. istega zakona zahtevam popravek na obvestilo z naslovom Višje sodišče pritrdilo kranjskemu, objavljenem v časopisu Gorenjski glas v petek, 9. septembra, na strani Kronike, novinarja Simona Šubica. V članku je novinar Simon Šubic napačno zapisal, da je Višje sodišče v Ljubljani potrdilo zavrnilno sodbo, ki jo je kranjsko sodišče zaradi zastaranja izdalo zoper mene, Štefana Hudobivnika, obtoženega poslovne goljufije.

Popravek se glasi:

 

Višje sodišče v Ljubljani je potrdilo zavrnilno sodbo, ki jo je kranjsko sodišče zaradi zastaranja izdalo zoper obtožnico proti meni, Štefanu Hudobivniku. Obtožnica je s sodbo Višjega sodišča pravnomočno zavrnjena.

 

Da je bila obtožnica na trhlih nogah, pove dejstvo, da je že eno leto pred obtožnico postala pravnomočna motenjska tožba, s katero je sodišče ugotovilo, da je prenehanje poslovanja povzročil svetovalec vlade. Motenja nista preprečila niti poklicana policista PP Kranj. Prisotni so bili tudi varnostniki zasebne družbe za varovanje G7, ki jim zakon take aktivnosti izrecno prepoveduje. V kazenskem postopku velja, da ima obdolženec pravico, da se mu sodi po milejšem zakonu, če je med postopkom sprejet nov ali spremenjen zakon, kar se je v konkretnem primeru zgodilo. Bistvo spora je v tem, da del zadeve po starejšem zakonu še ni zastaral, po novejšem pa je zadeva zastarala v celoti. Prišlo je do pravnega zapleta, kaj je to milejši zakon in kdo ima pravico odločati, kateri zakon je milejši. Kranjsko in Višje sodišče v Ljubljani sta pravnomočno razsodili, da je milejši novejši zakon, po katerem je zadeva zastarala. Jaz in moj odvetnik pa vztrajava in sva prepričana, da je milejši starejši zakon, po katerem vse zadeve še niso zastarane. Postavlja se vprašanje, ali lahko sodišče namesto obdolženca odloči, kaj je zanj milejše in kaj ne. Ali sme močnejši odvzeti svobodno voljo šibkejšemu? Ali niso s tem kršene človekove pravice? Naloga mojega odvetnika je, da me kot strokovnjak opozori na posledice, kar je tudi storil. Po novejšem zakonu je izdana zavrnilna sodba zoper obtožnico, po starejšem bi prišlo do odločanja sodišča o moji krivdi ali oprostitvi.

 

Sodišči sta sodbi izdali v imenu ljudstva. Ljudstvo pa zahteva za vse enake človekove pravice. Torej bi morali sodniki razsoditi po zakonu, ki je po mojem osebnem mnenju zame milejši, saj v nasprotnem primeru to ne more biti sodba v imenu ljudstva, ampak v imenu uslužbencev državnega aparata kot arbitrov. Zaradi tega se bo postopek nadaljeval z varstvom zakonitosti na Vrhovnem sodišču.

 

Nekorektno, žaljivo in škodno je javno povzemanje in ponovna objava vsebine obtožnice, ki je pravnomočno zavrnjena. Novinarjevo nestrokovno delo je spregledala celo odgovorna urednica, od katere pričakujem opravičilo ter primerno ukrepanje zoper novinarja.

 

Leta 1997 sem želel preprečiti oškodovanje družbenega premoženja in namesto, da bi tisti, ki jim je zaupana oblast, preprečili oškodovanje, so z nedovoljenimi sredstvi uničili mene, ki sem na nepravilnosti opozarjal. Uničili so poslovanje podjetij, ki so imela več kot 260 tisoč evrov dobička, več kot 230 tisoč evrov poslovnih terjatev, več kot en milijon in 170 tisoč evrov investicij ter dodatno še zaloge blaga in opremo v devetih popolnoma opremljenih trgovinah in oškodovali upnike.

 

S spoštovanjem

 

Štefan Hudobivnik