Nadškofiji doslej vrnili manj kot polovico zemljišč

Besedilo: Cveto Zaplotnik
Kategorija: Gospodarstvo / nedelja, 18. september 2011 / 06:00

Novembra bo minilo dvajset let od uveljavitve zakona o denacionalizaciji, zahtevek ljubljanske nadškofije za vračilo 21 tisoč hektarjev kmetijskih zemljišč in gozdov na območju radovljiške upravne enote pa še vedno ni v celoti rešen.

Radovljica – Nadškofija je v letih 1992 in 1993 pri tedanji Občini Radovljica vložila zahtevo za vrnitev okoli 21 tisoč hektarjev zemljišč, od katerih jih je približno 15 tisoč na območju Triglavskega narodnega parka in okoli šest tisoč hektarjev zunaj parka. Če sodimo le po vrnjenih hektarjih, ni rešena še niti polovica zahtevka. Radovljiška upravna enota je namreč doslej odločila o 8922 hektarjih zemljišč, od tega jih je 5263 hektarjev zunaj parka in 3659 hektarjev v parku. V celoti je pravnomočno odločeno o nepremičninah v sedmih katastrskih občinah: Hraše, Bled, Rečica, Selo pri Bledu, Nemški Rovt, Nomenj in Višelnica. Del zahteve, ki se nanaša na zemljišča v TNP-ju, je v postopku pred upravnim sodiščem, ki mora odločiti, ali se bodo zemljišča vračala v naravi ali bo nadškofija prejela le odškodnino. Za priobalna zemljišča Bohinjskega jezera je vložena ustavna pritožba, glede ugotavljanja obstoja, stanja in vrednosti podržavljenih objektov pa potekajo cenitve. V zadnjih dveh letih je bilo izdanih enajst delnih odločb, s katerimi je bilo odločeno o 98 podržavljenih nepremičninah v skupni izmeri okrog 258 hektarjev, izdali pa so tudi šest sklepov o določitvi izvedenca za ugotavljanje vrednosti podržavljenih objektov ter pripravili dve poročili o ugotovljenem pravnem in dejanskem stanju za približno 10.300 hektarjev. Upravni organ mora namreč pred odločitvijo omogočiti strankam, da se izjasnijo o vseh dejstvih in okoliščinah, ki so pomembne za odločanje; rezultat ugotovitvenega postopka je poročilo o ugotovljenem pravnem in dejanskem stanju.

Kot pojasnjujeta Maja Antonič, načelnica radovljiške upravne enote, in višja svetovalka Dušanka Dubljević, je vzrok za upočasnjeno reševanje zahtevka predvsem v tem, da gre za izjemno veliko število podržavljenih parcel, ki so se kasneje še delile. Poleg tega gre za zahtevne upravne postopke, kjer so zaradi nasprotujočih si interesov strank ter različnih mnenj in stališč glede vrednosti in oblike vračila potrebna številna usklajevanja. Za ugotavljanje stanja in vrednosti v času podržavljenja premoženja so zaradi pomanjkljivih podatkov ter neusklajenosti uradnih podatkov z dejanskim stanjem potrebna dodatna preverjanja in poizvedbe, postopke pa podaljšujejo tudi številne pritožbe in različne pravne prakse.

Kronologija reševanja zahtevka Ljubljanske nadškofije:

Radovljiška upravna enota je prejela tudi 38 zahtev agrarnih skupnosti za vrnitev njihovega premoženja. »Odprta« sta še dva primera, pri katerih pa je tudi že odločeno o večini zahtevka. Odločiti bo treba še o delu zahtevka, ki se nanaša na povečano vrednost nepremičnin na Voglu, in o zahtevku, pri katerem zaradi obstoječih objektov na zemljiščih še ni v celoti ugotovljeno dejansko stanje.