"Na bregu ga malo poka, včasih pride, včasih ne"

Enainosemdeset jih je tekmovalo na 15. Hrastovem memorialu - mednarodnem gorskem preizkusu starodobnikov na Ljubelju. Motocikli in motocikli s prikolicami so bili prava poslastica za številne obiskovalce.

"Zadnjo dirko z očetom, po katerem se imenuje memorial, sva z motociklom z bočno prikolico odpeljala pred petnajstimi leti. Oče je bil tedaj star štiriinosemdeset let in je vozil, jaz sem bil v prikolici. Zmagala sva. Še en večer pred dirko sva motor "šraubala" do treh ponoči," je spominja Miro Hrast, eden glavnih organizatorjev nedeljskega 15. Hrastovega memoriala – mednarodnega gorskega preizkusa starodobnikov. Njegov oče Mirko Hrast je bil eden od ustanoviteljev AMD Tržič po vojni in pobudnik ljubeljskih dirk. »Oče je bil legenda v naših krajih. Včasih je sploh veljalo, da sta pri nas največja dogodka pozimi Planica, poleti Ljubelj, ki je bil tudi zibelka jugoslovanskega in mednarodnega motošporta,« je poudaril Miro Hrast.

Na ljubeljski cesti, ki je znana po dirkah med letoma 1926 in 1961, spet organizirajo prireditve starodobnikov. Včasih so se prireditve odvijale na precej daljši progi, sedaj pa je del stare proge, ki vodi do mejnega prehoda, asfaltiran. Ker so želeli obuditi take dirke, kakršne so bile pred desetletji, prireditve zdaj potekajo na makadamski progi, ki pelje od mejnega prehoda pa do vrha starega prelaza na Ljubelju. Proga je dolga 2300 metrov, z višinsko razliko 330 metrov in na najstrmejši točki doseže vzpon celo do triintrideset odstotkov. Nastopijo lahko solo motocikli in motocikli z bočnimi prikolicami do letnika 1961. Organizator, AMD Tržič, lahko dovoli nastop tudi posameznim atraktivnim vozilom, tudi če so izdelani po letu 1961. Ne le, da mora vozilo ustrezati zahtevam organizatorja, tudi čelada, rokavice, očala, obleka in obutev morajo biti v stilu starodobnikov.

Enainosemdeset jih je letos tekmovalo, prišli so tudi iz Italije, Avstrije in Češke. »V končnem rezultatu šteje čas, ki pa se korigira še z drugimi točkami, na primer letnico rojstva voznika, letnico izdelave vozila,« je povedal direktor tekmovanja Aleš Bešter. Zmagovalci v posameznih razredih, glede na starost vozila in moč motorja, so bili z motocikli Italijan Dante Zilli, Jože Komljanec, Bernard Ogris, Valentin Novak in Jože Cerar, z motocikli s prikolico pa Niko Sodnikar in Milan Špendal ter Anka in Miro Hrast. V t. i. posebnih kategorijah je šla trofeja za najboljši čas 02:48:62 v roke Jožetu Cerarju z motorjem NSU - Max 300 letnik 1956, pokal za originalnost vozila sta prejela Leon Šparovec za predvojni motocikel letnik 1935 in Niko Sodnikar za povojni motocikel letnik 1960. Pokal za najstarejše vozilo je dobil Čeh Josef Riha za motor Harley Davidson D-750 letnik 1929. Plaketo za najstarejšega voznika je prejel Albin Šturm, rojen leta 1934, najdlje pa je pot do Ljubelja prevozil Jan Sohor starejši iz Češke, doma iz Opatovic nad Labem.

Med starodobniki so bili tudi avtomobili, denimo Mercedes 220, letnik 1952, ki pa niso nastopali v tekmovalni kategoriji. In kot je zaključil tekmovalec Anton Zaplotnik na motociklu: »Na bregu ga motor malo poka, včasih pride, včasih ne. Je pa fajn, ko si enkrat na vrhu.«