Šolska tablica s skrilastimi pisali je bila obvezna šolska potrebščina neštetih generacij učencev v preteklih stoletjih. Uporabljali so jo tudi v 20. stoletju. Mnogi učenci so nanjo zapisovali črke, številke, besede in račune še v letih pred drugo svetovno vojno. (Foto: Tomaž Lauko)

Zgodbe muzejskih predmetov: Od kdaj je šola obvezna?

Leta 1774, ko je v habsburški monarhiji vladala cesarica Marija Terezija, so izdali Splošno šolsko uredbo. Uvedla je obvezen pouk za otroke od šestega do dvanajstega leta. Na podeželju so bile šole pred tem prava redkost, nekaj boljše je bilo v mestih, kjer so delovale župnijske šole.

Danes, na začetku 21. stoletja, ko smo v času gospodarske krize, se le-te poskušamo rešiti tudi z znanjem. Tudi Marija Terezija je v svoji veliki državi hotela izboljšati gospodarstvo. To je lahko uresničevala z večjo izobrazbo državljanov, ki so se največ ukvarjali s kmetijstvom. Izobražen kmet je namreč uspešneje obdeloval zemljo in tako plačeval več davkov. Hoteli so tudi, da se otroci seznanijo z nemškim jezikom, ki so ga uporabljali uradniki in vojska. Država je pri uvajanju obveznega šolstva tako imela praktične vzroke, še pomembneje pa je, da so bile posledice tudi kulturne.

Tako so začeli ustanavljati enorazredne trivialke v manjših krajih na podeželju, kjer so bile župnijske cerkve. Višjo stopnjo so predstavljale glavne šole, ki naj bi jih ustanovili v večjih mestih. V glavnem mestu dežele pa so bile normalke, na katerih so se šolali bodoči učitelji, zdravniki, uradniki …

In katerih predmetov so se morali učiti otroci? Podeželski šolarji so imeli na urniku verouk, branje, pisanje, računanje in predmet iz morale in gospodarstva. Mestnim otrokom so dodali še nemščino, latinščino, naravoslovje, zgodovino, zemljepis, geometrijo in risanje. Razlike so bile tudi v zahtevnosti pouka, ki je bila na mestnih šolah bistveno večja. Vendar splošna šolska obveznost ni bila še natančno določena. Podeželski otroci so lahko izostali zaradi pomoči pri kmečkih delih. Dopuščali so tudi, da so šolarji obiskovali pouk vsaj pozimi.

Vendar je bilo ustanavljanje novih šol počasno, ker je za to primanjkovalo denarja. Tako je bilo tudi v Kranju, kljub veliki želji kranjskih meščanov po ustanovitvi glavne šole, na kateri bi se lahko šolali njihovi otroci kot tudi otroci iz drugih gorenjskih krajev. V Kranju so tako glavno šolo s tremi razredi ustanovili šele leta 1805. Pred tem mestnim oblastem dvajset let ni uspelo zagotoviti šolskih prostorov. Delovala je le trivialka, pouk je bil v razpadlem kapucinskem samostanu (danes hotel Creina), v prvem kranjskem šolskem poslopju, ki je stalo med župnijsko cerkvijo in današnjim Prešernovim gledališčem in je bilo staro skoraj štiristo let, ter po zasebnih hišah. Sicer je leta 1790 v gorenjskih krajih delovalo 24 šol, ki jih označujemo za začetnice osnovnega šolstva na Gorenjskem.

Zgodilo se je


Gorenjski glas: glasilo osvobodilne fronte za Gorenjsko četrtek, 17. februar 1949

Kranj je svečano proslavil stoletnico Prešernove smrti

... V torek, 8. t. m., pa je bila tudi republiška proslava osredotočena na Kranj in sicer na pesnikovem grobu. Te slavnosti se niso udeležili le zastopniki slovenskih ustanov ... 

Jezersko / sobota, 14. junij 2014 / 07:00

Zeliščarski pohod z Matejem Tonejcem

Jezersko – Občina Jezersko v okviru občinskega praznovanja danes, v soboto, 14. junija, organizira poučno delavnico o zeliščih, ki jo bo vodil biolog, domačin Matej Tonejec. Delavnica bo p...

Objavljeno na isti dan


Kranj / sreda, 28. julij 2010 / 07:00

Kranjska noč in Kranjski semenj

Tudi letošnji Kranfest s Kranjsko nočjo, ki bo ta konec tedna potekal v starem Kranju, bo obiskovalcem ponudil različne dogodke za vse generacije, že drugič pa bo v soboto potekal Kranjski semenj.

Bled / sreda, 28. julij 2010 / 07:00

Bled bo spet postal biser

Tako zagotavlja Miran Vovk, politični novinec med kandidati, ki se bodo na jesenskih lokalnih volitvah potegovali za županski stolček na Bledu.

Šenčur / sreda, 28. julij 2010 / 07:00

Denarja za telefonijo še ni

Številni krajani Visokega in okoliških vasi, ki so v letih od 1989 do 1991 sodelovali pri gradnji telefonskega omrežja, še vedno čakajo, da jim država vrne njihov vložek.

Mularija / sreda, 28. julij 2010 / 07:00

Dobivajo se ob pol desetih

V Škofji Loki tudi letos julija potekajo počitniške aktivnosti pod geslom Dobimo se ob pol desetih. Vanje se je doslej vključilo že 114 otrok.

Kultura / sreda, 28. julij 2010 / 07:00

Kar je, beži

V spomin na 22. julij 1846, ko je takratna oblast Francetu Prešernu odobrila odvetniško pisarno v Kranju in mu dala dovoljenje za izdajo Poezij, je Atelje Puhart letos že drugo leto pripravil zanimivo...