Nov zaplet na poljanski obvoznici
(Gorenjski glas, 19. avgusta 2011)V članku z naslovom Nov zaplet na poljanski obvoznici, ki je bil objavljen v Gorenjskem glasu 19. avgusta 2011, je citirana tudi izjava župana g. Ješeta: "Trasa in način izvedbe skozi vas sta bila v preteklosti večkrat predmet spora med nekaterimi lastniki zemljišč in investitorjem, Direkcijo Republike Slovenije za ceste."
Direkcija Republike za ceste z nobenim ni v sporu, temveč vodi vse z zakonom določene postopke za pridobivanje zemljišč. Prav tako je bil pri izbiri trase voden dolgotrajen dialog, ni je Direkcija RS za ceste izbrala samovoljno. Traso je potrdila občina oziroma takratni izvršni svet občine Škofja Loka. Vsak projekt je kompromis med vrsto dejavnikov, kot so teren, po katerem naj bi novogradnja potekala, zahteve po varovanju okolja, potrebe prebivalcev po čim krajših potovalnih časih in zahteve gospodarstva po čim boljši dostopnosti do logističnih in drugih središč ... Postopki umeščanja v prostor so predpisani in umeščanje poljanske obvoznice Škofje Loke v prostor je bilo izvedeno v skladu s predpisanimi postopki.
Projekt obvoznice Škofje Loke je eden z najdaljšo zgodovino, saj so se prvi pogovori in poskusi izgraditi obvoznico, s katero bi se pred vplivi tranzitnega prometa zaščitilo staro mestno jedro, začeli pred več kot tridesetimi leti. V obdobju od leta 1979 do leta 1980 je bilo v okviru prometne študije obdelanih 11 variant vodenja cestne povezave s Poljansko in Selško dolino. Od 11 vrednotenih variant se je na podlagi analize značilnosti prostora, analize poselitve, prometne študije in ankete za nadaljnje vrednotenje izbralo pet variant trase obvoznice. Za vseh pet variant se je zaradi zahtevnosti izdelal idejni projekt. Vrednotenje variant je bilo opravljeno na podlagi metodologije in kriterijev, ki jih je potrdila Skupščina občine Škofja Loka. Na osnovi strokovnega predloga z vidika prometno tehničnih, ekonomskih in nekaterih okoljevarstvenih kriterijev je bila na 38. seji izvršnega sveta občine Škofja Loka z dne 11. junija 1991 potrjena varianta, imenovana »modra varianta«. Na podlagi opravljene javne razgrnitve programskih zasnov so se v obdobju od 1991-1992 izdelale še optimizacije tras ceste. V letu 1992 je bila podana sklepna ocena, da je najprimernejša modra varianta na osnovi naslednjih kriterijev: vpliv na kmetijska zemljišča ter vpliv na vodne razmere, krajino in biotop. S samimi odkupi objektov in zemljišč je Direkcija RS za ceste začela v letu 2005. Ponudbe za odkupe in odškodnine so bile pripravljene za vse prizadete lastnike po enotni metodologiji in v okviru maksimalnih možnih tržnih cen. Zemljišča so bila pridobljena od več kot sto lastnikov in občina Škofja Loka je v dokumentu številka 032-1/2006 z dne 24. junija 2008, ki ga je pripravila za občinski svet, sama zapisala: "Odkupi so potekali brez večjih problemov, kar dokazuje dejstvo, da je trenutno v teku le še en postopek pridobitve zemljišča, od skupno več kot 100 lastnikov." To priča o tem, da vzrok težavam pri komunikaciji ni na strani Direkcije RS za ceste.
Sandra Kržan,
Direkcija Republike Slovenije za ceste