Čebelji pridelki krepijo zdravje

Besedilo: Ana Jagodic Dolžan
Kategorija: Zanimivosti / nedelja, 14. maj 2023 / 09:04

V apiterapiji se poleg medu, ki je najbolj znan in razširjen čebelji pridelek, uporabljajo tudi cvetni prah, propolis, čebelji vosek, matični mleček, apilarnil, čebelji strup in žive čebele.

Domžale – »Med se je v preteklosti uporabljal (le) kot zdravilo, saj ima vrsto koristnih snovi – poleg mineralov, vitaminov in enostavnih sladkorjev vsebuje tudi encime. Vendar le, če ga ne segrevamo. Tudi tistih 'magičnih' štirideset stopinj Celzija je preveč, da bi ohranil svoje zdravilne učinkovine. Če ga čebelar segreje, da ga lažje dobi iz sodov, ko kristalizira, ni več primeren za terapevtsko rabo. Tak med ni več zdravilo,« nam je razložila Nika Pengal, poklicna čebelarka in apiterapevtka. Pravi, da so ji čebele spremenile življenje. »Spoznavati sem jih začela, ko sem iskala službo in pomagala starejšemu čebelarju.« Ker jo je čebelarjenje povsem prevzelo, je opravila tečaj za čebelarja in pridobila nacionalno poklicno kvalifikacijo, lastna izkušnja z zdravjem pa jo je spodbudila, da se je začela poglabljati v apiterapijo. »Ves čas sem bila slabokrvna, po operaciji na rodilih so mi poleg tablet za zvišanje vrednosti železa v krvi predlagali hormonsko terapijo, vendar nisem bila za to. Odločila sem se, da si pomagam s čebeljimi pridelki. V tistem času je bilo razpisano tudi izobraževanje za drugo generacijo apiterapevtov.«

Zdaj z apiterapijo pomaga drugim. »Gre za zdravljenje s čebelami in čebeljimi pridelki. To pomeni, da vemo, kako se pridelke pravilno pridobiva, shranjuje in uporablja. Cvetni prah je na primer res lažje shraniti, če ga posušiš, vendar se s tem izgubi kar 70 odstotkov zdravilnih učinkovin. Če kruh debelo namažemo z medom, bo učinek drugačen, kot si morda želimo – da bo pripomogel k dobremu počutju, saj v tem primeru deluje kot kepa, ki obremeni želodec, sploh otroškega. Apiterapija, ki ji rečemo tudi apimedicina, lahko deluje preventivno, če čebelje pridelke uporabljamo v vsakdanjem življenju na pravilen način, lahko pa nam tudi pomaga, ko in če pride do obolenja ali pri rehabilitaciji – v tem primeru s čebeljimi pridelki podpremo imunski sistem. V Sloveniji je apiterapija priznana kot dopolnilo uradni medicini. Pomagajo nam seveda lahko le neoporečni pridelki, pridelani v lokalnem okolju na sonaraven način.«

O pridobivanju in uporabi čebeljih pridelkov je Nika Pengal napisala tudi knjigo (skupaj z Anžetom Gallusom Petelinom) z naslovom Skrivnosti Gospodične Medične. »Z zgodbo iz vsakdanjega življenja, ki temelji na tradiciji in edinstvenosti slovenskega čebelarstva, sem želela čim širši krog ljudi seznaniti, kaj vse nam dajejo čebele, kako nam pomagajo do izboljšanja počutja in zdravja. Obstaja namreč kar nekaj zgodb o čebelah, ki se dotikajo predvsem njihovega življenja, nobene pa ni bilo na temo uporabe čebeljih pridelkov. Knjigo lahko berejo otroci, starši, stari starši … Čebelarska zveza Slovenije jo je izbrala tudi kot dodatni učni pripomoček oziroma priročnik za mentorje čebelarskih krožkov.«

Kot nam je še povedala, opaža, da se ozaveščenost o čebeljih pridelkih in samem pomenu čebel izboljšuje. »Odkrivamo potvorbe medu, potrošnike zanima, kako so pridobljeni pridelki. Zdi se mi tudi, da čebelarjenje ni več samoumevno, kar je bilo morda čutiti v preteklosti. K temu je veliko pripomogel svetovni dan čebel. Gre za svetovno gibanje v smeri njihovega ohranjanja. Čebelarji poudarjamo, da brez čebel ne bo življenja. In res ga ne bo, saj je od njih odvisna ena tretjina hrane.«