Na Kredarici rekordne temperature

Na naši najvišje ležeči vremenski postaji so v ponedeljek izmerili najvišjo temperaturo v zadnjih petdesetih letih. Pogostost vročinskih valov se v zadnjih letih povečuje. Vročina bo popustila že jutri.

Kranj – Vročinski val, ki je v teh dneh zajel Slovenijo in živo srebro potisnil vse do 35 stopinj Celzija, marsikomu povzroča nemalo težav, zato so na spletnih straneh Agencije RS za okolje (ARSO) objavili posebno opozorilo pred velikimi toplotnimi obremenitvami, ki jih bodo zelo visoke temperature povzročale predvsem v popoldanskem času.

Najbolj vroče avgustovske temperature pri nas so meteorologi doslej izmerili leta 2003. Zelo vroč je bil ta mesec tudi leta 1993, 2001 in 2009. K sreči temperaturnega rekorda tokrat ne bomo presegli, je prepričan meteorolog Branko Gregorčič iz Agencije RS za okolje (ARSO), a to velja le za nižinske kraje. »Avgustovski temperaturni rekord je bil v ponedeljek, 22. avgusta, dosežen na Kredarici, kjer smo namerili 19,6 stopinje Celzija. Prejšnji rekord s 13. avgusta 2003 je bil 18,6 stopinje. Drugod po nižinah Gorenjske temperature za rekordnimi vrednostmi izpred osmih let zaostajajo za približno dve stopinji. Takšna vročina v tem obdobju sicer ni zelo pogosta, saj se zgodi zgolj na približno deset let, a opažamo, da se pogostost vročinskih valov v zadnjih desetletjih povečuje,« nam je povedal Branko Gregorčič in razložil, da o vročinskem valu govorimo takrat, ko na naše območje od jugozahoda iznad severne Afrike preko Sredozemlja pride vroča subtropska zračna masa in takšna situacija traja kakšen teden ali pa celo več.

Da tako visoke temperature v zadnjem času res niso več tako nenavadne, priča tudi dvig povprečnih temperatur v zadnjih desetletjih. »Če je znašala povprečna poletna temperatura v Ljubljani v obdobju 1961 - 1990 zgolj 18,9 stopinje, je povprečje za zadnjih deset let že kar 21,0 stopinje. Nekaj k temu res prispeva "urbanizacija", nekaj pa prav gotovo tudi globalno segrevanje ozračja,« je še prepričan Gregorčič, ki ima v teh dneh polne roke dela z odgovori na vprašanja o visokih temperaturah.

Poleg kraških jam vremenoslovci za osvežitev v vročih dneh priporočajo predvsem ozke doline z obilo sence in tekoče vode, ki ponuja osvežitev. Številni se pred vročino radi umaknejo tudi v gore, kjer pa je moč sonca še večja kot v dolini. »Tudi brez spremljanja sončnih indeksov mora biti vsakomur jasno, da izpostavljanje soncu pomeni tveganje za zdravje, še posebej med 10. in 16. uro. V visokogorju, kjer ni naravne sence, se moramo zato še toliko bolj zaščititi s svetlimi, lahkimi oblačili, pokrivali, sončnimi očali in kremami z visokim zaščitnim faktorjem. Pomembno je piti dovolj tekočine, pri čemer zgolj voda ni dovolj, ker vsebuje premalo elektrolitov,« še opozarjajo na ARSO, kjer pa nam nekoliko nižje temperature napovedujejo že za jutri, predvsem pa za nedeljo.

Ker pa ohladitve po zadnjih napovedih ne bodo spremljale tudi padavine (izključene so tudi vročinske nevihte), pristojne institucije opozarjajo na veliko nevarnost požarov v naravnem okolju.