Z vražjo karizmo

Besedilo: Igor Kavčič
Kategorija: Kultura / / 23:52

V Galeriji Ivana Groharja so odprli razstavo fotografij Igorja Pustovrha (1961–2011). »Fasciniral me je, tako po umetniški kot človeški plati,« je dejal njegov prijatelj, umetnostni zgodovinar Boštjan Soklič.

Razstavi umetniških del pred dvema letoma mnogo prezgodaj preminulega fotografa Igorja Pustovrha, ki je tokrat na ogled v Galeriji Ivana Groharja, bi težko rekli spominska, pa vendarle, sorodniki in številni prijatelji ter znanci, njegovi sopotniki v poklicu, umetnosti in dobri družbi, so v pogovorih ob Igorjevih neminljivih fotografijah v malih in velikih besedah obujali spomin nanj. »Dobrih dvajset let je že minilo, odkar se je takrat enaintridesetletni Pustovrh samostojno predstavil prav v tej galeriji in s fotografijami ženskih aktov razburkal takratno najbrž preveč puritansko javnost,« je uvodoma povedala direktorica Loškega muzeja Jana Mlakar in poudarila, da so za tokratno razstavo iz njegovega obsežnega umetniškega opusa izbrali predvsem nekaj najbolj znanih del iz njegovih najbolj prepoznavnih tematskih sklopov. Če je v prvem prostoru na ogled fotografov abstraktni opus, v drugem intimnejšem delu galerije lahko občudujemo njegove najbolj prepoznavne akte in druge črno-bele fotografije iz cikla Lepota sivin.

Kot je v čustveno zelo razgibanem nagovoru poudaril kustos Loškega muzeja Boš­tjan Soklič, ga je Igor Pustovrh vselej fasciniral, tako po umetniški kot človeški plati. Tokrat ga v galeriji spoznavamo v njegovih umetniških delih, pronicljivi opazovalci pa bodo v njih nedvomno našli tudi njegove značajske poteze. »Igor je bil globoko v svoji intimi bolj slikar kot fotograf, v svojih fotografijah je vselej iskal povezave s slikarstvom. Imel je vražjo karizmo,« razmiš­lja Soklič ob tem, ko govori o razstavljenih aktih, pol-aktih, drznih izrezih in njegovem povezovanju s francoskim nadrealizmom. »Svoj milje je vedno predstavljal spektakularno, v veličastju vseh možnih elementov – tako vizualnih, asociativnih, poetičnih kot dramatičnih,« preberemo v katalogu k razstavi: »Igor Pustovrh je bil pronicljiv opazovalec in »glasni« interpret.« Rodil se je v Gorenji vasi, kjer je prve fotografske napotke prejel pri fotografu Vlastji Simončiču, kot grafik pa se je s fotografijo profesionalno začel ukvarjati v osemdesetih letih. Na različnih razstavah doma in v tujini je prejel več nagrad in priznanj.

Ob razstavi je spregovoril še eden njegovih prijateljev, filozof in umetnostni zgodovinar Ivan Golob, ki je odpiral Pustovrhovo razstavo pred dvajsetimi leti. »Igor je bil iskriv, duhovit človek in je s kritičnim umom znal odslikavati svoj odnos do sveta,« je povedal Golob in odprl razstavo Pustovrhovih umetniških fotografij, ki bi si po Sokličevih zaslužile tudi v knjižni monografiji: »Zame Igor ni odšel, spremenil je samo agregatno stanje, če se izrazim z njegovimi besedami.«