Imitatorji s Škofjeloškega

Poleg dobrih pevcev in plesalcev je na Škofjeloškem doma tudi nekaj odličnih imitatorjev znanih oseb. Tri izmed njih smo spoznali na zadnjem Prazniku žetve na Žirovskem vrhu.

Žiga Trilar je doma v Virmašah pri Škofji Loki. Konec julija je na Prazniku žetve na Žirovskem vrhu doživel odrski krst, kar se tiče imitiranja, prej je to počel le za zabavo pred prijatelji in domačimi. Tako kot številni je tudi on dobil navdih v televizijski oddaji Hri-bar in začutil, da bi mu kakšen lik morda uspelo naštudirati. Poleg predsednika Venezuele Huga Chaveza, ljubljanskega župana Zorana Jankoviča in preprostega možakarja Serpentinška, Žiga imitira še nekaj drugih likov, nima pa najljubšega, saj se mu zdi vsak po svoje zanimiv. Pravi, da ima vsak slabe in predvsem dobre strani. Bolj kot resnične like, ki jih imitira in se pri tem malce norčuje iz njih, si Žiga želi spoznati Hribarjeve imitatorje, ki se mu zdijo res prave “face“ in se jim vedno, ko jih posluša, od srca nasmeji.

Poljanska dolina ima tudi odlično imitatorko slovenske pevke Helene Blagne. To je Mihela Kokelj, ki živi na Mlaki nad Lušo. Heleno imitira od študentskih let dalje. “Bilo je na neki zabavi, ko smo prijatelji tako v šali poskušali oponašati nekatere znane Slovence. Nisem si mislila, da bodo tako navdušeni nad mojim imitiranjem. Kasneje so me večkrat poprosili, če lahko spregovorim oz. zapojem tako kot Helenca,“ pravi Mihela, ki tudi sicer zelo rada poje. Že od malih nog je vključena v cerkveni pevski zbor, pa tudi na fakulteti je pela v zboru. Helene Blagne ji ni bilo treba kaj dosti študirati. Nekaterih njenih značilnih besed in besednih zvez si je zapomnila iz njenih intervjujev. Mihela je že tudi javno nekajkrat nastopila. Prvič na pustovanju v Gorenji vasi, nato na fakulteti na športni zaključni prireditvi, v nedeljo na Javorču; če pa nanese tako, pa zelo rada nastopi tudi na kakšnem izletniškem avtobusu, rojstnodnevni zabavi, ohceti.

Lucija Kavčič iz Žirovskega vrha pa že nekaj let imitira zgovorno in brez dlake na jeziku Primorko Ano Lizo. Najprej je kot Ana Liza nastopila v sklopu ansambla, med pavzami, zdaj pa gostuje po številnih zasebnih praznovanjih in na kakšni prireditvi. Kot pravi Lucija “sem se začela 'afnat', ker mi je bila primorska govorica zelo všeč. K nam so dosti zahajali Primorci, ker oče izdeluje vrtne garniture in jih je šlo dosti v tiste konce. Potem smo pa šli s prijatelji leta 2003 na Blegoš ob polni luni in sem dobila posebno inspiracijo, da sem celo pot tako govorila, na koncu je bila ''alora'' naša vsaka druga beseda“. Z originalno Ano Lizo, igralko Natašo Tič Ralijan, se Lucija še ni spoznala. Želi pa si, da bi se enkrat z njo srečala, ker ve, da je čudovita oseba in jo zelo spoštuje. Pravi, da sta si v kar nekaj stvareh res podobni in bi bilo zanimivo z njo poklepetati, ker bi zagotovo našli kar nekaj zanimivih tematik.