Recept, ki gre iz roda v rod
Na velikonočni praznični mizi ne sme manjkati potica. Navadno je najboljša tista, ki »jo je pekla že naša mama in pred njo njena mama«. In tudi spodnji recept je tak; a kot je navada pri receptih, je vsaka od žensk v generaciji dodala še kaj svojega ali ga kombinirala z drugimi recepti.
Najboljšo potico, vsaj za moj okus, je vedno pekla moja mama. Na mizi se je znašla dvakrat na leto, za božič in veliko noč, in vedno je bila orehova. In ker jo je še do nedavnega vsako leto pripravljala ona, sama niti nisem imela potrebe po tem, da bi jo pekla sama. Kljub temu pa se mi je vedno zdela škoda, da bi šel njen recept v pozabo, zato sva se pred nekaj leti skupaj začeli truditi, da bi spekla prav tako kot ona. A pogosto je bilo to potem videti tako, da je kar prevzela pobudo in na koncu to ni bila »moja potica«. Zato sem se pred dvema letoma opogumila – na pripravo potice sem namreč vedno gledala s strahospoštovanjem, pa čeprav se sicer lotim še tako eksotičnih receptov – in jo spekla čisto sama, seveda z nujnim preverjanjem po telefonu, če gre vse tako, kot je treba. In čeprav nikoli ne bo kot potica moje mame, se ji s svojo uspem vsaj zelo približati.
Za testo potrebujemo: 800 g bele fine gladke moke, kocko in pol kvasa, štiri rumenjake in eno celo jajce, 120 g sladkorja, 150 g masla, žlico nastrgane limonine lupine, 4 žlice ruma, vrečko vaniljevega sladkorja, žlico kisle smetane, 2 dl mleka in ščepec soli.
Za orehov nadev pa potrebujemo: 800 g orehov, 2 dl (oziroma po občutku, da ni ne preredko ne pregosto) mleka, žličko cimeta v prahu, vrečko vaniljevega sladkorja, žlico nastrgane limonine lupine, 100 g sladkorja in 100 g čokolade v prahu, razen tega pa še 150 g rozin in 1 dl ruma.
Rozine že dan prej namočimo v rumu in nekaj žlicah vode. Nato najprej zmešamo kvas z malo sladkorja, mleka in moke ter pustimo vzhajati približno deset minut. Z ročnim mešalnikom v gladko zmes zmešamo rumenjake, jajce, maslo in sladkor. V večjo skledo stresemo moko in v sredini naredimo jamico, moko pa po robu posujemo s soljo. Vzhajan kvas zlijemo v jamico in vse skupaj zmešamo v grobo testo. Dodamo še mešanico jajc, masla in sladkorja ter mleko, limonino lupinico, rum in kislo smetano. Vse skupaj dobro pregnetemo – sama to prepustim kuhinjskemu robotu. Testo je pripravljeno, ko je gladko in voljno ter se ne oprijema rok in posode. Testo pokrijemo in pustimo počivati na toplem približno eno uro, nato ga spet dobro pregnetemo, oblikujemo v kepo, pokrijemo in ponovno pustimo vzhajati slabo uro. Medtem pripravimo nadev. Orehe, čokolado, cimet, limonino lupinico in vaniljin sladkor poparimo z mlekom in pustimo, da nabrekne, nato pa vmešamo še sneg iz treh beljakov. Testo razdelimo na dva dela in vsakega razvaljamo na pomokanem prtu centimeter na debelo. Stranica naj bo približno tako dolga, kot je obod pekača. Testo najprej namastimo s stopljenim maslom in namažemo z nadevom, nato pa po vrhu enakomerno posujemo z rozinami, lahko še z žlico ali dvema sladkorja. Ob robovih pustimo za prst prostora. Nato testo s pomočjo prta zvijemo čim bolj na tesno. Pripravljeni potici položimo v namaščen pekač in ju na več mestih prebodemo s pletilko ali leseno paličico. Pekač damo v pečico in najprej potici pol ure vzhajamo na 50 °C. Nato povečamo temperaturo na 190 °C in ju pečemo 10 minut, potem pa ju na 160 °C pečemo še nadaljnjo uro, da potici postaneta lepe zlatorjave barve. Preden ju vzamemo iz pečice, z leseno paličico preizkusimo, ali sta pečeni. Potica je pečena, ko sta paličici čisti in suhi, ko ju izvlečemo.