Zdenka Kajdiž o skoraj razpolovljenih zamudah plačil: "Osebno menim, da k zmanjševanju zamud pri plačilih vpliva ´umiranje´ največjih dolžnikov." (Foto: Gorazd Kavčič)

Zamude pri plačilih vse manjše

Zamude pri plačilih poslovnih subjektov so vse manjše, kar pa po besedah sogovornikov ne gre toliko na račun izboljšanja poslovanja, temveč propada največjih neplačnikov in številnih stečajnih postopkov.

V prvih štirih krogih obveznega večstranskega pobota se je medsebojna zadolženost poslovnih subjektov na Gorenjskem zmanjšala za dobrih 23 milijonov evrov. V četrti (julijski) krog obveznega večstranskega pobota so dolžniki prijavili 71,34 milijona evrov obveznosti, pobotalo se je 5,7 milijona evrov ali osem odstotkov vseh prijavljenih obveznosti (največ doslej). Na ravni Slovenije je bil pobotan 6,5-odstotni delež vseh prijav. Naslednji krog obveznega večstranskega pobota bo Ajpes izvedel 19. avgusta, dolžniki pa lahko svoje obveznosti v spletno aplikacijo vpisujejo že od 12. avgusta dalje. Predlog sprememb Zakona o preprečevanju zamud pri plačilih naj bi na predlog ministrstva za finance doživel nekaj sprememb. Spremenil naj bi se presečni dan, saj bi po novem v pobot vpisali obveznosti, ki so zapadle v mesecu pred mesecem pobota. Do sedaj zakon ne omejuje najmanjšega zneska, ki mora biti vpisan v obvezni večstranski pobot, po novem postavlja mejo 250 evrov. Spremenili naj bi tudi, da se obvezni pobot uporablja le, če sta upnik in dolžnik vpisana v poslovni oziroma sodni register v Sloveniji, za gospodarske družbe, ki veljajo za povezane osebe in/ali so bile s cesijo prenesene na finančno institucijo, se bodo pokrile z vnaprej dogovorjeno kompenzacijo. Predlog zakona začetek teka plačilnega roka veže na trenutek prejema računa in ne kot sedaj, na trenutek dostave blaga oziroma izvedbe storitve. Predlog določa, da se solidarni dolžniki medsebojno dogovorijo, kdo bo prijavil denarno obveznost v pobot, v nasprotnem primeru vsi solidarni dolžniki kršijo zakon. Novost so tudi obročna plačila (tako bi prijavljali vsak obrok posebej) in po predlogu bi bila pristojna organa za nadzor DURS in Tržni inšpektorat.

Kranj – »Povprečna zamuda pri plačanih fakturah v Sloveniji je v juniju drastično padla in dosegla najnižjo točko v zadnjih desetih letih,« pravi Marko Batista, direktor Bonitetne hiše i, ki s partnerji za bonitetno hišo Dun & Bradstreet pokriva tako Slovenijo kot države na Balkanu. Ugotavlja, da je po januarju povprečna zamuda plačanih faktur zrasla s 25 na 30 dni v februarju in marcu, aprila padla na 26 dni, maja 23 in v juniju na 18 dni. »Junija lani je bila povprečna zamuda plačanih faktur 29 dni, kar je več kot mesec prej, torej ne gre za običajno sezonsko nihanje,« pojasnjuje Batista.

Prepričan je, da je na znižanje zanesljivo vplivala nova zakonodaja, nekaj direktno, saj so družbe namerno zavlačevanje močno zmanjšale, del zamud pa sanirale s pobotom, nekaj posredno. »Veliko družb se je z dobavitelji dogovorilo za daljše roke plačevanja, zelo verjetno pa na skrajšanje zamud vpliva tudi 'čiščenje'. Največji zamudniki, med katerimi prevladujejo gradbinci, pospešeno propadajo in s tem ne prispevajo več k povprečni zamudi,« še pravi Batista.

Veliko več je stečajnih postopkov

»Z navedenimi podatki Ajpes ne razpolaga, osebno pa menim, da k zmanjševanju zamude pri plačilih vsekakor prispeva številno 'umirjanje' podjetij,« zniževanje zamud komentira Zdenka Kajdiž, vodja kranjske izpostave Ajpesa. Evidence tega organa kažejo, da je bilo zaradi stečaja do konca unija izbrisanih že 205 poslovnih objektov, v celem letu 2010 pa 291. Letos je naraslo tudi število začetih stečajnih postopkov: v prvem polletju 2010 jih je bilo 233, letos 353. »To vsekakor vpliva na zmanjšanje števila dni zamud, saj so ta podjetja izvzeta iz podatka o številu dni zamud, kakor tudi drugi razlogi,« pojasnjuje Kajdiževa.

Ajpes sicer redno spremlja učinke zakona o obveznem večstranskem pobotu, tudi o vplivu na plačilno sposobnost. »Analize ne potrjujejo domnev nekaterih, da naj bi obvezni pobot poslabševal kratkoročno plačilno sposobnost. Skupni denarni tokovi na transakcijskih računih se namreč v času izvajanja obveznega pobota niso zmanjšali, v pobotu pa v povprečju sodelujejo bolj tista podjetja, ki imajo nižjo bonitetno oceno in tako izkazujejo večje tveganje nastopa dogodka neplačila,« še pravi Zdenka Kajdiž.

Nespoštovanje zakona o pobotih

Ajpes bo v kratkem opravil že peti obvezni večstranski pobot, s katerim so do sedaj na Gorenjskem poslovni subjekti znižali zadolženost za več kot 23 milijonov evrov. »Obvezni pobot bi bil lahko bolj uspešen, merjeno z deležem dejansko pobotanih obveznosti, glede na v pobot prijavljene obveznosti, če bi vsi poslovni subjekti spoštovali določbe zakona in prijavljali zapadle neplačane obveznosti,« je prepričana Kajdiževa. Da svojih neporavnanih obveznosti ne prijavljajo, kažejo številna vprašanja upnikov, kam naj prijavijo svoje dolžnike, ki ne izpolnjujejo svojih obveznosti. »Tudi ugotovitev naše agencije kaže, da številni ne prijavljajo obveznosti. Le šest odstotkov dolžnikov Ajpesa (za nadomestila stroškov za različne storitve) je prijavilo svoje neporavnane obveznosti v obvezni pobot,« pravi Kajdiževa.

Zgodilo se je


Gorenjski glas: glasilo osvobodilne fronte za Gorenjsko četrtek, 17. februar 1949

Kranj je svečano proslavil stoletnico Prešernove smrti

... V torek, 8. t. m., pa je bila tudi republiška proslava osredotočena na Kranj in sicer na pesnikovem grobu. Te slavnosti se niso udeležili le zastopniki slovenskih ustanov ... 

Kranjska Gora / petek, 1. julij 2022 / 10:13

Jezersko, prva gorniška vas v Sloveniji

Mojstrana – Slovenski planinski muzej v Mojstrani bo od 1. julija pa vse do 15. septembra letos gostil fotografsko razstavo z naslovom Jezersko, prva gorniška vas v Sloveniji. Poleg fotografij bo n...

Objavljeno na isti dan


Splošno / torek, 15. maj 2007 / 07:00

Spremembe pri izvajanju dimnikarske službe

Popravek oziroma odgovor na članek pod gornjim naslovom

Nasveti / torek, 15. maj 2007 / 07:00

Glasnih voda polna dolina

Dolina Mostnice s Planino Voje - Ledeniška dolina se zajeda skoraj v nedrje slovenskega očaka. S severa jo razkošno opazuje Tosc, z vzhoda Pokljuka, z zahoda Fužinske planine, na jugu pa se odpira pro...

Nasveti / torek, 15. maj 2007 / 07:00

Trgajmo bezgovo cvetje

Modro je, da si bogatimo svojo domačo zeliščno lekarno takrat, ko je čas za to. In zdaj je čas za cvetje črnega bezga (Sambucus nigra). Le pridno ga trgajmo, a s tem početjem ne pretiravajmo. Alergije...

Nasveti / torek, 15. maj 2007 / 07:00

Peteršilj

Peteršilj je eden najizrazitejših naravnih tonikov, se pravi poživil, z njim so včasih hranili celo dirkalne konje, da bi bili hitrejši. Peteršilj je doma iz vzhodnega Sredozemlja, spoštovali pa so...

Nasveti / torek, 15. maj 2007 / 07:00

Šmarnice

Kdo ne pozna dehtečega vonja šmarnic. Te majske dni so jih polni travniki ob robovih gozdov. Tako v nižinah kot tudi višje v gorah. Po vrtovih so letos zacvetele že nekoliko prej. Šmarnica ni kot d...