Osrednja slovesnost za veliki šmaren je bila včeraj na Brezjah. (Foto: Gorazd Kavčič)

Kardinal in nadškof maševala na Gorenjskem

Na včerajšnji praznik Marijinega vnebovzetja je ljubljanski nadškof Anton Stres dopoldne maševal na Brezjah, kardinal Franc Rode pa popoldne v Lescah in že v nedeljo zvečer na Primskovem.

Med včerajšnjo mašo na Brezjah je romarje nagovoril tudi predsednik Civilne iniciative za družino in pravice otrok Aleš Primc. Zavzel se je za spoštovanje vrednot materinstva in očetovstva. Ker novi družinski zakonik tega ne upošteva, ga je treba zavrniti. Edina možnost je referendum, za katerega bodo začeli podpise zbirati 1. septembra.

Brezje, Kranj - Marijino vnebovzetje ali veliki šmaren so počastili v vseh župnijah, saj ta dan ni le cerkveni, ampak tudi ljudski praznik, najbolj obiskane pa so seveda maše, ki jih na ta dan darujejo slovenski škofje. Ljubljanski nadškof Anton Stres je po običaju maševal v slovenskem narodnem svetišču na Brezjah, Gorenjsko pa je za šmarnsko maševanje izbral tudi kardinal Franc Rode, ki je bil v nedeljo zvečer na Primskovem, kjer imajo na šmarenski praznik žegnanje, včeraj popoldne pa v Lescah. Tako na Primskovem kot v Lescah sta cerkvi posvečeni Marijinemu vnebovzetju in sta bili v starih časih dobro obiskani romarski središči. Slovesne maše so bile tudi v drugih slovenskih Marijinih božjepotnih središčih in cerkvah, posvečenih Marijinemu vnebovzetju. Darovali so jih škofje in na njih obnovili izročitev slovenskega naroda Mariji, kar so prvič storili leta 1992.

Osrednja slovenska počastitev praznika je bila na Brezjah, kamor je prišlo nekaj tisoč romarjev, med katerimi so številni prišli po klasični romarski poti. Njim je ljubljanski nadškof metropolit Anton Stres izrekel posebno dobrodošlico in zahvalo. Večino pridige je namenil pojasnjevanju Marijine veličine in pomena v življenju in verovanju kristjanov. Spomnil je na vrednote, brez katerih, kot je dejal, »ne moremo ostati kristjani«.

»To je najprej prizadevanje za našo osebno vero, ki je v našem okolju ogrožena bolj kot kdaj prej. To je prizadevanje za naše poštenje, zvestobo, dobroto, pravičnost, odpuščanje in ljubezen. To je prizadevanje našega krščanskega občestva, naše Cerkve, za zvestobo Jezusu Kristusu najprej v naših lastnih vrstah. Potem pa je to tudi naporno prizadevanje vseh ljudi dobre volje, tudi kristjanov in članov Cerkve v naši družbi in državi, za pravičnost in resnicoljubnost, za medsebojno spoštovanje in poštenje, za spoštovanje dela in za pravično plačilo za opravljeno delo, za človekovo dostojanstvo in varstvo človeškega življenja, za spoštovanje dobrega imena in Božjega stvarstva v naši državi in družbi. Če nam nihče ne oporeka, da z dobrodelnimi dejavnostmi lajšamo najrazličnejše stiske svojih bratov in sester, nam nihče ne more oporekati, da si bomo prizadevali, da bi med nami ne bi bilo več pojavov in ravnanj, ki te stiske povzročajo,« je povedal nadškof Anton Stres in v sklepu pridige opozoril na pomen vrednot, med katerimi ima posebno mesto družina. V težkih časih je ta še posebej ogrožena.

Slovesno na Primskovem in v Lescah

V nedeljo in včeraj je bilo slovesno tudi na Primskovem, kjer na dan velikega šmarna praznujejo tudi »žegnanje«. Primskovška cerkev je znana Marijina božja pot. Leta 2003 so praznovali njeno šeststoletnico. Nedeljsko večerno mašo je daroval kardinal Franc Rode, ki je pred tem že dvakrat obiskal primskovško župnijo. Na začetku maše ga je v imenu faranov nagovoril Bojan Kuster, kardinal Rode pa je v pozdravu izrazil veselje, da je znova v tej fari med verniki in sobrati duhovniki, ki so »moji dobri prijatelji. Tu je Kristusova Cerkev, tu je Slovenija«. Po maši je kardinal vodil procesijo z lučkami, banderom in starodavnim kipom primskovške matere božje okoli cerkve, ki je bila za to priložnost še posebej slovesno okrašena. Na Primskovem se je praznovanje nadaljevalo tudi včeraj, ko sta poleg domačega župnika Franceta Godca maševala tudi kranjski župnik, prelat in dekan Stanislav Zidar in župnik župnije Šmartin v Stražišču Bojan Likar.

Kardinal Franc Rode je včeraj popoldne maševal tudi v cerkvi Marijinega vnebovzetja v Lescah. V pridigi je tako kot dan prej na Primskovem govoril o Mariji, človekovem življenju in njegovi smrti.

         

Zgodilo se je


Gorenjski glas: glasilo osvobodilne fronte za Gorenjsko

Kranj je svečano proslavil stoletnico Prešernove smrti

... V torek, 8. t. m., pa je bila tudi republiška proslava osredotočena na Kranj in sicer na pesnikovem grobu. Te slavnosti se niso udeležili le zastopniki slovenskih ustanov ... 

Šport / torek, 6. november 2012 / 07:00

Na Pokalu Kranja najboljši domači boksarji

Kranj - Športna dvorana Planina je bila v nedeljo zvečer polna, saj je v njej na že 20. mednarodnem boksarskem tekmovanju, ki ga pripravlja Boksarski klub Kranj s predsednikom Dušanom Čavi...

Objavljeno na isti dan


Gospodarstvo / petek, 23. oktober 2015 / 00:45

Košnja z derezami na nogah

Na Sedučnikovi kmetiji je zaradi strmih terenov še veliko ročnega dela. Žled jim je poškodoval okrog sto kubičnih metrov drevja, voljo do kmetovanja jim jemljejo tudi napadi medveda na drobnico.

Rekreacija / petek, 23. oktober 2015 / 00:40

O čem razmišljam, ko tečem?

Evforija nedeljskega tekaškega praznika v Ljubljani se trenutno kosa z odbojkarsko evforijo. No, malce drugače – tekači so veliko dlje v evforiji, ker se jih večina pripravlja na ta dan vs...

Komenda / petek, 23. oktober 2015 / 00:32

Primerjava cen ni možna

Na odprto pismo ljubljanske Snage sta se kritično odzvala tako komendski župan kot podjetje Publicus, ki v Komendi trenutno izvaja vse storitve na področju odpadkov. Primerjava cen ni možna, opozarjaj...

Gorenja vas-Poljane / petek, 23. oktober 2015 / 00:31

Izboljšali oskrbo z vodo

Na Starem vrhu so minuli četrtek tudi uradno odprli novi vodovodni sistem Podvrh–Zapreval, ki bo s čisto pitno vodo oskrboval nekatere višje ležeče vasi v občini in tako omogočil tudi nadaljnji razvoj...

Komenda / petek, 23. oktober 2015 / 00:29

Komendski upokojenci praznujejo

S svečano prireditvijo v dvorani kulturnega doma je Društvo upokojencev Komenda v soboto obeležilo 60-letnico delovanja. Ob jubileju so pripravili tudi zbornik.