Marijina cerkev na Višarjah. Postavljena je bila pred 650 leti.

Slovenci so romali na Višarje

Že 23. romanja so se udeležili Slovenci iz Slovenije, zamejstva in izseljenstva, maševal pa je ljubljanski nadškof in metropolit Anton Stres.

Rafaelova družba in Zveza evropskih izseljenskih duhovnikov sta ob pomoči Urada vlade za Slovence v zamejstvu in po svetu v nedeljo na 1700 metrov visokih Višarjah/Monte Luschari v Kanalski dolini/Val Canale organizirali že 23. romanje treh Slovenij na Višarje. To je že tradicionalna prireditev, ki se že nekaj let začenja z višarskimi dnevi mladih v Žabnicah/Camporosso in z nedeljskim predavanjem o eni od tem, pomembnih za življenje in obstoj Slovencev po svetu, mašo in družabnim srečanjem. Nekateri romarji se na Višarje povzpnejo po romarski poti s postajami križevega pota.

Letošnje predavanje je bilo namenjeno Terskim dolinam v Benečiji, v katerih so Italijani od leta 1866 naprej, ko so postale del italijanske države, uničevali vse, kar je slovenskega. Vendar so Slovenci vzdržali in se ohranili do danes. Predavati bi moral znani borec za slovenske pravice v Benečiji profesor Vilijem Černo, vendar je zbolel in je njegovo predavanje prebrala Luisa Cher. Romarje sta nagovorila tudi predsednik Evropske zveze izseljenskih duhovnikov Janez Pucelj in državni sekretar v Uradu za Slovence v zamejstvu in po svetu Boris Jesih, ki je dejal, da sedaj že lahko govorimo o eni Sloveniji, za kar imajo velike zasluge tudi višarska srečanja. Mašo je skupaj z izseljenskimi in zamejskimi duhovniki daroval ljubljanski nadškof metropolit Anton Stres. V pridigi je dejal, da se v sedanji krizi že na prvi oviri pokaže, kako močne so v resnici naša vera, naša zvestoba, naša pripadnost in zaupanje. Sedanji težki časi so priložnost, da se izkažemo za močnejše od njih. Ko gre vse lahko, ni težko biti ponosen vernik in Slovenec. Vera, upanje in zvestoba se dokažejo šele v vetrovih in valovih in v takih časih živimo danes, je povedal nadškof.

           

Zgodilo se je


Gorenjski glas: glasilo osvobodilne fronte za Gorenjsko četrtek, 17. februar 1949

Kranj je svečano proslavil stoletnico Prešernove smrti

... V torek, 8. t. m., pa je bila tudi republiška proslava osredotočena na Kranj in sicer na pesnikovem grobu. Te slavnosti se niso udeležili le zastopniki slovenskih ustanov ... 

Preddvor / četrtek, 9. avgust 2007 / 07:00

Bašljani ne bodo plačali računa

Krajani Bašlja so se ujezili, ko so na dom dobili položnice od Komunale Kranj v znesku 49,22 evra za redno menjavo vodomerov. Prej jim te storitve ni bilo treba plačati.

Objavljeno na isti dan


GG Plus / sreda, 30. oktober 2013 / 07:00

Kosovelove Zbrane pesmi

»Vse je ekstaza, ekstaza smrti! Zlati stolpovi zapadne Evrope, kupole bele – (vse je ekstaza!) – vse tone v žgočem, rdečem morju; sonce zahaja in v njem se opaja tisočkrat mrtvi evropski č...

GG Plus / sreda, 30. oktober 2013 / 07:00

Napisal je knjigo o domači vasi

Ivan Križnar je kroniko o domači vasi naslovil s preprostim naslovom Delnice – Deunce, kot pravi pa je bil njegov namen, da piše o preteklih rodovih in posameznikih pa tudi o dogodkih po osamosvojitvi...

Bohinj / sreda, 30. oktober 2013 / 07:00

Umetniki zavzeli Bohinj

Na peti likovni koloniji Kristal je sodelovalo 25 umetnikov iz Avstrije, Srbije, Ukrajine, Italije, Rusije, Hrvaške in Slovenije.

Nasveti / sreda, 30. oktober 2013 / 07:00

Grad v obliki ključa

Jesenska sobota. Prijatelji iz Radovljice k prijateljem iz občine Rače - Fram. Prelestno dopoldne ob sprejemu na grajskem dvorišču. Strokovna razlaga. Renesančni nižinski dvorec, prva listina o gra...

Nasveti / sreda, 30. oktober 2013 / 07:00

Zaledje Soške fronte

Bogatin (1977 m) in Mahavšček (2008 m) - Bohinj, gorenjski turistični biser, izhodišče za številne vzpone v Julijske Alpe je bil v času prve svetovne vojne vojno zaledje Soške fronte oz. prehodni pas...