Lovec na marksiste

Ko sem konec minulega tedna gledal prve posnetke masakra na Norveškem, mi je padlo v oči, da je bilo med mladimi, ki so ga preživeli, kar nekaj takih, ki niso po videzu prav nič Norvežani; so temnolasi, temnejše polti, govorijo pa v perfektni norveščini. Gotovo so potomci priseljencev s svetovnega juga v eno najbolj markantnih in tolerantnih dežel svetovnega severa. Tisti, ki je pobijal njihove vrstnike, pa je že po videzu rasno čisti German, svetlih las, polti in oči, rasist tudi v besedah in pogledih. Eden od ciljev njegovega napada je bil opozoriti na »islamski kolonializem, islamizacijo zahodne Evrope in vzpon kulturnega marksizma oziroma multikulturalizma«. Ne motijo ga samo priseljenci, ampak vsaj toliko ali še bolj tisti med Norvežani, ki jih v svoji socialdemokratski in multikulturni naravnanosti tolerirajo. Zato se je odločil, da napade doma in ne morda v kateri od islamskih dežel. »Ko se enkrat odločiš udariti, je bolje pobiti več ljudi, saj v nasprotnem primeru tvegaš, da bo ideološki vtis napada zmanjšan,« je zapisal pred napadom in ta cilj – veliki medijski vtis – vsekakor dosegel.

Sebe je Anders Behring Breivik označil za »lovca na marksiste«. Bolj natančen bi bil, če bi napisal, da je lovec na multikulturaliste. Na Norveškem po mojem ni prav veliko marksistov, pač pa veliko tistih, ki so dediči marksizma v njegovi socialdemokratski različici. (Mednje se prištevam tudi pisec teh vrstic in v tem smislu sem tudi sam marksist.) »40 let dialoga s kulturnimi marksisti oziroma multikulturalisti se je končalo s polomom. Samo 50 do 70 let bo še trajalo, preden bomo Evropejci postali manjšina. Takoj ko sem to dojel, sem se odločil poiskati alternativne oblike opozicije. Protestirati pomeni, da se ne strinjate. Upor pomeni, da boste tem dejanjem postavili konec. Odločil sem se za priključitev k uporniškemu gibanju.« Njegova dejanja naj bi narekovala »ljubezen do Evrope, evropske kulture in vseh Evropejcev«. In še: »To ne pomeni, da nasprotujem raznolikosti. Toda cenjenje raznolikosti ne pomeni tudi podpiranje genocida lastne kulture in ljudi.«

Nad pokolom in razdejanjem, ki ga je uprizoril lovec na multikulturaliste, se velja poleg obžalovanja tudi zamisliti. Ne nazadnje zato, ker tudi na Gorenjskem in v Sloveniji domorodci živimo skupaj z razmeroma številnimi priseljenci iz drugih republik nekdanje Jugoslavije, pa z njihovimi potomci, ki so se rodili tu in so, četudi ne iz iste kulture, naši sodržavljani. Kakor jih jaz doživljam, našo skupnost bolj bogatijo kot motijo. Sklicujem pa se tudi na izsledke empiričnih raziskav, ki so jih že v 80. opravili francoski sociologi in so pokazale, da se dejanski (in ne le ideološki) problemi s priseljenci v nekem okolju pojavijo takrat, ko njihovo število preseže deset odstotkov vsega prebivalstva. V Franciji, Nemčiji, na Nizozemskem in še marsikje v Evropi je to število marsikje že bistveno višje, kritični odstotek pa je preseglo tudi na Norveškem. Za dejanje »lovca na marksiste« obstoji torej poleg njegovih subjektivnih tudi objektivni razlog, ki pa ga seveda ne opravičuje.

Tudi sam pričakujem, da se priseljenci iz tujih nacionalnih in kulturnih okolij »integrirajo«, vsestransko povežejo z okoljem, v katerega so prišli in želijo v njem ostati. Kar ne pomeni že samo po sebi asimilacije, zlitja s tem okoljem. Nestrpnost desničarskih skrajnežev, ki v Evropi narašča že nekaj časa, obsojam, kar pa še ne pomeni, da bi bil pripravljen iti na njihov shod in jih vse po vrsti postreliti. Sem multikulturalist in, če je treba, tudi marksist.

Zgodilo se je


Gorenjski glas: glasilo osvobodilne fronte za Gorenjsko

Kranj je svečano proslavil stoletnico Prešernove smrti

... V torek, 8. t. m., pa je bila tudi republiška proslava osredotočena na Kranj in sicer na pesnikovem grobu. Te slavnosti se niso udeležili le zastopniki slovenskih ustanov ... 

Kronika / torek, 15. julij 2008 / 07:00

Omahnila prek slapu Peričnik

Petdesetletni nizozemski turistki je med ogledovanjem slapu Peričnik spodrsnilo, zato je omahnila v globino.

Objavljeno na isti dan


Slovenija / ponedeljek, 19. julij 2021 / 18:03

Dodatna pomoč za najrevnejše

Ljubljana – Slovenija je ob začetku predsedovanja Svetu EU v okviru Slovenske karitas za pomoč najrevnejšim na Madagaskarju namenila 120 tisoč evrov.

Jesenice / ponedeljek, 19. julij 2021 / 18:02

Zjutraj ob kavi kvačka copatke

Bogdana Trpin s Hrušice je nakvačkala kar petsto trideset parov copatkov za novorojenčke in jih v sredo podarila Splošni bolnišnici Jesenice.

Žirovnica / ponedeljek, 19. julij 2021 / 18:01

Siva pot je vodila v Vrbo

Tradicionalna Prešerna noč, koncert Aleksandra Mežka s posebnimi glasbenimi gosti, je v Vrbi ponovno navdušila številno občinstvo iz vse Slovenije.

Zanimivosti / ponedeljek, 19. julij 2021 / 16:39

Nov pokal

Komaj je padel zastor nad nogometnim evropskim prvenstvom, ki je Italijanom prinesel zmagoslavno glorijo, Angležem pa grenke solze, že se ta konec tedna začenja nova sezona domače prve lige. Na Brd...

Tržič / ponedeljek, 19. julij 2021 / 16:37

Občina Tržič pripravlja razvojni načrt 2030

Tržič – Tržiške občinske svetnike so na junijski seji seznanili z vmesnim poročilom priprave Razvojnega načrta občine Tržič 2030, ki ga je predstavila zunanja izvajalka Slavka Zupan iz podjetja K&a...