Znanost

V zbirki Velika ilustrirana enciklopedija (pri nas jo je izdaja Mladinska knjiga, izvirnik pa globalna založba DK – Dorling Kindersley, ki je del še večje založniške družbe Penguin) je po petih zvezkih z naslovi Živali, Zemlja, Človek, Vesolje, Zgodovina, zdaj izšel še šesti – Znanost. Te knjige si res zaslužijo skupni nadnaslov Velika ilustrirana enciklopedija, saj so dejansko velike po formatu (26 x 31 cm), bogato ilustrirane (Znanost bogati več kot 2000 fotografij, ilustracij in grafičnih prikazov) in enciklopedične (vse zajemajoče). Znanost ima pet velikih poglavij. 1. Zora znanosti, od prazgodovine do 1500, čas razcveta velikih civilizacij, od Egipta do Kitajske, ki je prinesel razvoj orodja, orožja pa tudi matematike, zemljepisa, astronomije … 2. Renesansa in razsvetljenstvo, od 1500 do 1700, ko so zaradi izjemnega zanimanja za človeka in vere v moč razuma nastali izjemni izumi, kot sta denimo teleskop in mikroskop … 3. Industrijska revolucija, od 1700 do 1890, ko je vznik industrije spodbujal znanstvenike, da so pospešeno odkrivali zakone energije, toplote, kemičnih procesov in med drugim odkrili tudi elektriko … 4. Jedrska doba, po 1890 do 1970, doba, ki jo je zaznamovala predvsem atomska bomba in je prinesla tudi Einsteinovo teorijo relativnosti, poznavanje strukture DNK, prvi pristanek na Luni … 5. Informacijska doba, od leta 1970 naprej, ki osupljiv napredek znanosti v zadnjih 40 letih dokazuje z raziskovanjem Marsa, razvojem nanotehnologije, mobilne telefonije, odkritjem genoma, priča pa smo tudi strahovitim posledicam modernega načina življenja na okolje …

Iz knjige in propagandnega gradiva zanjo povzemimo nekaj fragmentov. Iz njih je razvidno, da so do mnogih odkritij znanstveniki prišli povsem naključno. Grškemu matematiku Arhimedu je kralj naročil, naj ugotovi, ali je njegova krona res narejena iz zlata. Ko je Arhimed nekega dne med premišljevanjem o tem stopil v kopalno kad, je opazil, da se je iz nje izlila voda. Takrat se je domislil, kako izmeriti prostornino teles nepravilne oblike. Od navdušenja je gol stekel na ulico in vpil: »Eureka! Našel sem!« Konec 18. stoletja je italijanski fizik Luigi Galvani naključno odkril, da noge mrtve žabe trznejo, če jo obesi na železen kavelj in se njenih živcev dotakne z bakreno konico ali če strese žabje krake z iskro statične elektrike. Domneval je, da trzanje nog povzroča ‘živalska elektrika' v mišicah. Stoletje potem je nemški zdravnik Emil du Bois-Reymond to dokazal in odkril, da po živcih teče nizka napetost. Leta 1869 je ruski kemik Dimitrij Mendelejev že nekaj mesecev poskušal smiselno povezati kemijske elemente. Ko ni in ni našel načina, je na hrbtno stran igralnih kart zapisal posamezne elemente in jih začel razporejati. Sredi dela je zadremal in v sanjah se mu je porodila zamisel, da v tabeli pusti prostor za še neodkrite elemente. Tako se je rodila prva različica periodnega sistema.

Zgodovino znanosti so zaznamovale mnoge velike zmote. Marsikaj, kar je danes dejstvo, je bilo včasih nesprejemljivo celo za največje mislece. Do 15. stoletja so ljudje verjeli, da ima magnet čarobno moč, ki jo lahko izničita česen ali diamant. Preden so v 19. stoletju spoznali, da nalezljive bolezni prenašajo živi organizmi, je veljalo, da jih povzročajo slabi plini. Še na začetku 20. stoletja so ljudje verjeli, da obstaja ena sama galaksija, Rimska cesta. Leta 1930 pa je ameriški astronom Edward Hubble pokazal, da obstaja mnogo galaksij in da se oddaljujejo. Trenutno naj bi bilo v vesolju 125 milijard galaksij … Pa še nekaj zanimivosti. Ste vedeli, da je najbolj prodajano zdravilo na svetu narejeno iz salicilina, ki so ga leta 1853 prvič pridobili iz skorje vrbe? 40 let kasneje so iz te snovi v tovarni Bayer naredili prvi aspirin. Ali veste, da je tako imenovana terminalna oziroma konstantna hitrost, ki jo padalec doseže z odprtimi rokami in razširjenimi nogami, preden se odpre padalo, okoli 195 km/h. Veste, da je leta 1997 šahovskega svetovnega prvaka Garija Kasparova prvič premagal računalnik? Prednost zmagovalca je bila tudi v tem, da ni občutil psihičnega pritiska. Veste, da lahko strela prenese električni tok več kot 10.000 amperov in ustvari temperaturo, višjo od 20.000 stopinj C, kar je bolj vroče kot na površju Sonca? Veste, da so prve mehanske ure prehitevale ali zaostajale do 15 minut dnevno? Danes se dobre ure ‘zmotijo' za samo 10 sekund letno. Najtočnejše so atomske ure, ki so tako natančne, da naj bi kazale točen čas kar 650 milijonov let … Vse to in še veliko več izveste v Znanosti.