Brez dokapitalizacije bo težko

"Zgodba o uspehu Peka je preprosta: proizvesti in prodati moramo več," pravi predsednik Janez Sajovic in hkrati svari, da mora država jeseni dokapitalizirati podjetje, sicer se mu slabo piše.

Tržič – Pred približno pol leta je Janez Sajovic nastopil funkcijo predsednika uprave Peka Tržič. V takratnem intervjuju je ugotovil visoko izgubo (lani 6,3 milijona evrov), nizko lastno proizvodnjo, šepanje maloprodaje, pomembnost izobraževanja, …

Vam je uspelo s spremembami spremeniti tok poslovanja v pol leta?

»Edina perspektiva Peka za pokritje izgube je, da naredi več. Letos imamo za 72 odstotkov več naročil, namesto 200 tisoč bomo proizvedli blizu 370 tisoč parov. Obstaja še veliko možnosti povečanja proizvodnje, saj 140 naših trgovin, ki so povezane v mrežo v Sloveniji in državah nekdanje Jugoslavije, letno lahko sprejme 1,2 milijona parov čevljev. Ne moremo si privoščiti, da je v naših trgovinah zgolj desetina lastne proizvodnje, drugo pa dokup. Naš cilj je, da v štirih letih naše trgovine vsaj polovično zapolnimo z lastnimi proizvodi ali 600 tisoč pari.«

Je to uresničljivo?

»Imeti moramo modno kolekcijo za vse generacije. Za prihodnje leto napovedujemo prodajo 400 tisoč parov lastne kolekcije v naših trgovinah. V povprečju bi imele trgovine v ponudbi približno tretjino Peka, v nekaterih državah več, v Makedoniji, kjer imamo danes zgolj 12 odstotkov lastnih proizvodov, pa bi prišli na 25 odstotkov. Izkoristiti bi morali tudi potencial veleprodaje, na katerem Peko v zadnjih letih ni naredil skoraj nič. Naš načrt za prihodnje leto je na tem področju prodati 200 tisoč parov.«

Z drugimi besedami: potrojili boste lansko proizvodnjo?

»Da. Vendar Peko v Tržiču ne more proizvesti več kot 300 tisoč parov. Nimamo možnosti za zaposlitev dodatnega kadra, vsak, ki pride, ga moramo dokvalificirati, manjkajo nam tudi oblikovalci in razvojniki, od njih pa je odvisna kvaliteta novih proizvodov. Želimo delati za vse generacije.«

Pa so trgovine z vse večjim deležem lastne ponudbe enako uspešne?

»Poskušali smo, ta kolekcija se res težko prodaja, vendar so bili to proizvodi še iz zaloge. Ob razprodaji smo sicer dobro prodajali! Imamo kvalitetne čevlje, a žal so enaki že več let. Bistvo je, da Peko v Tržiču ne more proizvesti dovolj parov. V zadnjih mesecih proizvajamo namesto 1400 kar dva tisoč in več parov. Z istim kadrom, kar pomeni, da smo produktivnost povečali za tretjino. Imamo tri proizvodnje linije, kjer lahko ena da največ 700 parov na dan. A le, če smo optimalni in proizvajamo velike serije. Sicer veliko delamo tudi prek kooperantov v Bosni in Srbiji, montažo in končno kontrolo pa opravimo doma.«

Kakšne so proizvodne možnosti, da bi lahko povečali proizvodnjo še za dodatnih 40 odstotkov?

»Razmišljamo o odprtju ali nakupu novega obrata na jugu. Kalkulacija kaže, da je delo bistveno cenejše v Bosni, Srbiji ali Romuniji. S tem bi lahko zaslužili več in s tem še bolj zagnali proizvodnjo doma. V Tržiču bomo zadržali vse, kar imamo že sedaj, tako se, na primer, šivanje ne izplača, obdržali pa bomo vzorčno šivalnico. Če bi imeli proizvodnjo v Srbiji, bi ta lahko dobavljala v veliko držav brez carine. Tudi veleprodajo iz te države vidim predvsem v države Rusije in Belorusije, kjer je 140-milijonski trg. Ko smo pri Srbiji – država subvencionira odprtje novih delovnih mest, stroje bi prenesli iz Tržiča … Kar nekaj časa bi delali z minimalnimi stroški.«

Kako kažejo polletni rezultati?

»Imamo majhno izgubo, vendar s prejšnjo kolekcijo, ko mene še ni bilo poleg. To bomo v poletnih mesecih pokrili. V Makedoniji delamo preko načrtov, zadnje tri mesece dobro dela tudi Srbija, tako kot Hrvaška dela skoraj po načrtih. V Sloveniji smo se veliko ukvarjali na izobraževanju. Imamo sicer osem trgovin manj, ki jih je zaprla še prejšnja uprava, vendar smo prodali skoraj petino več kot lani.«

Se prodajna kriza umika iz Peka?

»Naš primarni trg bo vedno Slovenija in države nekdanje Jugoslavije ali več kot 20-milijonski trg. Ljudje na leto povprečno kupijo tri pare čevljev, od teh 60 milijonov evrov pa bi radi naredili in prodali milijon parov čevljev. To ni prevelik zalogaj. Mislim, da naša branža sploh ni bila v krizi. Nemci so dokazali, da so prodali za odstotek manj čevljev, vrednostno pa iztržili več. Tudi povprečna slovenska družina je v zadnjih dveh letih za čevlje namenila več, res pa je vedno več konkurence. Naša naloga je, da imamo lepše, bolj prepoznavne trgovine, boljšo kolekcijo in boljše prodajalce.«

Ali za to krivite prejšnjo upravo?

»Tudi pri bivši upravi ni bilo vse črno. Še najbolj pa ji zamerim, da je bil uničen sistem: brez kalkulacij, brez delovnih nalogov, brez vsega. Postavljati stvari za nazaj je zelo težko. Z bolj sproščenim pristopom gre lažje.«

Vam zaposleni verjamejo?

»Seveda, saj lahko le skupaj naredimo pozitiven rezultat. Hkrati pa potrebujemo nove strokovnjake. Ključna bo prodaja nove kolekcije, ki jo ustvarjamo sedaj. Nastopil bo trenutek resnice, čeprav smo prelom že naredili. Še vedno pa ostajata ključna problema prodaja v Bosni in reorganizacija proizvodnje. Orodjarno selimo nadstropje nižje, na njenem mestu bomo do Šuštarske nedelje odprli novo tovarniško prodajalno, ki je na Deteljici ne bo več. Proizvodnjo bomo selili v glavno stavbo, če bomo imeli denar, bomo v sosednji stavbi postavili PGP …«

Dokapitalizacija je še ena pomembna prelomnica Peka. Kdaj, zakaj in koliko denarja potrebujete?

»V tem trenutku z bankami nismo na isti valovni dolžini. Namesto pomoči od nas zahtevajo povračilo kreditov. Zelo težko dobimo nove kredite, saj so sedaj nepremičnine obremenjene s hipotekami, potrebujemo pa denar za proizvodnjo nove kolekcije. Potrebujemo vsaj nekaj milijonov evrov za nabavo materiala in obnovo ali odprtje trgovin. Dobro bi bilo razmisliti tudi o novi proizvodnji na jugu. Računamo na državo oziroma AUKN oziroma na dokapitalizacijo med 12 in 15 milijoni evrov, polovica bi odpadla na sveža denarna sredstva, drugo bi šlo DSU za nepremičnine.«

Menite, da bi lahko uspeli s tem predlogom?

»Zaenkrat naj bi bili uvrščeni v rebalans proračuna. Brez dokapitalizacije, skozi katero se bo povečal delež države v Peku, ne bomo splavali. Kljub temu da delamo več, da smo na razprodajah prodali dvakrat več kot lani, da se vse obrača na bolje, pa čez noč ne moremo narediti rezultata. Brez svežega, dolgoročnega kredita in brez dokapitalizacije jesen ne moremo preživeti.«

Preživeti?

»Da, saj moramo jeseni vrniti tudi nekaj kreditov. Mi ne potrebujemo denarja ali pomoči za plače. To ustvarimo skozi prodajo, ob menjavi sezone, ko moramo naročiti material, pa potrebujemo denar. Če želimo trikratno povečati proizvodnjo, moramo tudi nabaviti trikrat več materiala.«

Kaj bo delavcem prinesla nova sistemizacija delovnih mest, ki ste jo napovedali za jesen?

»To zagotovo ne pomeni povečanje plač, ampak ureditev plačnih razmerij, ki jih danes ne poznamo, saj skoraj vsi dobijo skoraj enako plačilo, pa naj gre za modelarja ali proizvodnega delavca. Tega sistema Peko ni imel urejenega, nismo imeli ne pravnega akta, ne akta o nagrajevanju, napredovanju, sistemizaciji, izobraževanju, … S sistemizacijo bomo hkrati uredili kadrovske evidence, vsem zaposlenim dali novo pogodbo o zaposlitvi in začeli na novih temeljih.«

Ali lahko danes napoveste končni letošnji rezultat iz poslovanja?

»Cilj je, da poslujemo pozitivno. Za to bomo naredili vse. Če bo država dokapitalizirala s stvarnim vložkom, torej nepremičninami, bi nam lahko šlo bolje. Preprosto povedano pa: narediti in prodati moramo več.«