Zaklade Brda še odkrivajo

Besedilo: Vilma Stanovnik
Kategorija: Kranj / nedelja, 11. oktober 2015 / 20:29

Grad Brdo in posestvo na Brdu pri Kranju sta bila dolga leta skrita pred očmi javnosti, danes pa so tam poleg slavnih osebnosti zaželeni tudi vsi drugi obiskovalci, ki poleg zgodovinarjev lahko odkrivajo zaklade najbolj znanega in najbolje opremljenega protokolarnega objekta pri nas.

Kranj – Praznovanje pol tisočletja gradu Brdo je priložnost, da se Slovenci, zlasti pa domačini iz okolice posestva Brado, pobliže spoznamo z njegovo zgodovino in vrednostjo. Znani so sicer podatki, da je leta 1510 cesar Maksimilijan I. Hamburški podpisal dovoljenje za gradnjo prvega renesančnega dvorca na Kranjskem, že prej pa je na njegovem mestu stal skromnejši kastelni dvorec. Kranjski vicedom Jurij Egkh ga je nadgradil s sedanjo arhitekturo. V 16. stoletju je imel grad tudi protestantsko kapelo, v obdobju rodbine Zois pa je dobil mednarodno veljavo. V 20. stoletju zaradi pomanjkanja financ vanj niso veliko vlagali, zato je grad propadal. Nekdanji sij mu je po letu 1935 povrnil knez Pavle Karadžordžević, ki ga je preuredil v protokolarno rezidenco in bivališče z vrtom po vzoru toskanskih vil. Po drugi svetovni vojni je bil dvorec zapuščen in delno oplenjen, kasneje je postal rezidenca maršala Josipa Broza Tita in so ga uporabljali kot protokolarni objekt za državniška srečanja, obiske in konference. Temeljito so ga prenovili, prav tako pa je v njem izjemna zbirka preprog, slik, kipov in drobnega inventarja. Posebnost gradu je bogata knjižnica z izvirnikom Dalmatinove Biblije in Valvasorjeve Slave vojvodine Kranjske. Grad Brdo je po osamosvojitvi Slovenije postal osrednji protokolarni objekt, v katerem ohranjajo tudi kulturno dediščino, leta 2008 pa sta bila posestvo in grad Brdo razglašena za kulturni spomenik državnega pomena.

O življenju na gradu pa tudi o arhitekturnih posebnostih posestva Brdo sta na torkovi slovesnosti ob začetku prireditev ob praznovanju pol tisočletja gradu Brdo spregovorila Lidija Slana in Gojko Zupan, priložnost za obisk Brda pa je v torek izkoristil tudi predsednik države Borut Pahor, ki na Brdo zadnja leta sicer pogosto zahaja, tudi njemu pa so bili nekateri zakladi do sedaj še skriti. »Najbolj me je presenetilo, da grad še vedno hrani dve takšni dragocenosti, kot sta Biblija in Slava vojvodine Kranjske. Prav se mi zdi, da to ve in vidi tudi javnost,« je povedal predsednik Pahor.

»V knjižnici je okoli osem tisoč knjig. Značilnost knjižnice je, da so v njej večina prvi izvodi knjig, zato je zelo dragocena. Ob petstoletnici smo se odločili, da tudi za obiskovalce prvič razstavimo Dalmatinovo Biblijo in Valvasorjevo Slavo vojvodine Kranjske. Prav tako smo razstavili dokumente, povezane z gradnjo gradu Brdo, ki nam jih je za to priložnost posodil arhiv Slovenije,« je poudarila direktorica JGZ Brdo Špela Munih Stanič in dodala, da so se ob praznovanju povezali tako s strokovnjaki kot s šolami, ki jih vabijo na posestvo in v grad. Prav tako je povedala, da je zanimanja za Brdo vse več. Prihajajo tako eminentni gostje kot slavne osebnosti, prostore posestva Brdo pa za različne dogodke izkoristijo tudi različna podjetja in ustanove pa tudi posamezniki.

»Obiskovalcev je vedno več, letno med šest in sedem tisoč. Poleg tega je veliko gostov v Kongresnem centru, ki se običajno tudi sprehodijo po parku ali si ogledajo grad. Za vse smo te dni pripravili več dogodkov, od včerajšnjega grajskega dneva do strokovnega predavanja o zgodovini gradu Brdo do dobrodelnega koncerta prihodnji petek,« je tudi povedala Špela Munih Stanič.