Samostan za kulturni spomenik

V Cerkljah si prizadevajo za razglasitev velesovskega samostana in cerkve za kulturni spomenik lokalnega pomena.

Cerklje – Potem ko so cerkljanski občinski svetniki na septembrski seji v prvi obravnavi sprejeli osnutek odloka o razglasitvi samostana Velesovo in cerkve Marijinega oznanjenja za kulturni spomenik lokalnega pomena, je bila prejšnji teden v Cerkljah še javna obravnava omenjenega osnutka. Udeležil se je je le en občan s Trate, ki se je želel podrobneje seznaniti z varstvenim režimom v vplivnem območju spomenika. Režim se z novim odlokom ne bo poslabšal, je že na seji občinskega sveta zagotovila Nika Leben s kranjskega zavoda za varstvo kulturne dediščine, kjer pripravljajo odlok.

Kot je pojasnila Lebnova, gre na tem območju za kvalitetno kulturno krajino, ki je uvrščena med krajine z izstopajočimi arhitekturnimi členi: »Tudi v prostorskih aktih je že zavarovana, tako da smo samo del že zavarovane krajine vključili v vplivno območje.« To sicer poteka od ceste proti samostanu, vanj pa sodijo tudi cerkev, mrliške vežice in nekaj hiš na Trati. Odlok za vplivno območje določa, da se v njem ohranja obstoječa gospodarska raba, gradnje in obnove obstoječih stavb ter posegi v infrastrukturo pa so pod nadzorom spomeniške službe. A zaradi zaščitenosti je za vsak poseg že sedaj treba pridobiti kulturnovarstvene pogoje in soglasje, je dejala Lebnova: »Gradnja ne bo prepovedana, bo pa nadzorovana, kar pomeni, da bomo izdajali pogoje glede na veljavne varstvene režime.«

Svetniki bodo odlok znova obravnavali že na naslednji seji. Z razglasitvijo samostana in cerkve za kulturni spomenik lokalnega pomena želi Občina Cerklje objektoma zagotoviti nadaljnji obstoj in celovitost ter ohraniti pomembne varovane sestavine. Poleg tega bo bistveno večja možnost za pridobitev nepovratnih sredstev, je dejal župan Franc Čebulj in spomnil, da je velesovski samostan s cerkvijo do leta 2001 že imel status kulturnega spomenika lokalnega in tudi državnega pomena.

Odlok sicer kot varovane sestavine navaja lokacijo cerkve z obzidjem, cerkveno stavbo, samostanski trakt, zidano in leseno gospodarsko poslopje, obzidje in trg pred cerkvijo, varovati pa je potrebno tudi vse neokrnjene vedute na samostan, zlasti z južne strani.

Zgodilo se je


Gorenjski glas: glasilo osvobodilne fronte za Gorenjsko

Kranj je svečano proslavil stoletnico Prešernove smrti

... V torek, 8. t. m., pa je bila tudi republiška proslava osredotočena na Kranj in sicer na pesnikovem grobu. Te slavnosti se niso udeležili le zastopniki slovenskih ustanov ... 

Slovenija / petek, 27. december 2019 / 18:08

Gašperjevi Gamsi že petič

Slovenska prosvetna zveza iz Celovca je predstavitve svojega knjižnega darila za leto 2020 začela v knjigarni Haček v Celovcu in ga v začetku decembra končala v pred leti zaprti ljudski šoli v Lepe...

Objavljeno na isti dan


Gospodarstvo / ponedeljek, 14. oktober 2013 / 14:13

Izkoriščamo priložnosti in delamo drugače

»Vsako povišanje cen zelo vpliva na končno ceno. Žal je v Sloveniji veliko takšnih in drugačnih obremenitev, edino, kar nam ostane, je prilagoditev. Dokler lahko dodajamo vrednost na zaposlenega in zr...

GG Plus / ponedeljek, 14. oktober 2013 / 14:13

Stara mežnarija spet diha

Besničani so s spominsko mašo v cerkvi sv. Tilna v Zgornji Besnici počastili stoto obletnico rojstva kulturnih zanesenjakov Janeza in Ivane Kozjek, kulturi in druženju pa bodo namenili tudi prenovljen...

GG Plus / ponedeljek, 14. oktober 2013 / 14:12

Bili smo nič, bodimo vse

Je besedilo iz pesmi Internacionala. Pesem, ki je vzpodbujala in povezovala delavstvo v času, ko je nastala. Pa tudi kasneje, zlasti delavstvo evropskih narodov. Razumljivo je, da je pesem izraz ta...

GG Plus / ponedeljek, 14. oktober 2013 / 14:11

Petdeset let nazaj (2)

»Učiteljica Marija si je kljub temu vzela čas zame, po pouku sva kar nekaj ur neuspešno vadili, vendar ni in ni šlo. V sedmem razredu smo se neprostovoljno srečali s podaljšanim bivanjem v...

GG Plus / ponedeljek, 14. oktober 2013 / 14:10

Raubarski cesar

»V Poljanah so se mu (Igorju Torkarju) zelo priljubila domača imena, narečje, ljudje. Ob prebiranju Tavčarja je naletel na zgodbe, ki so bile iz mesa in krvi še vedno žive. Prizorišča in d...