Zbrani jubilanti dveh razredov - tkalskega in predilskega, ki so maturirali pred šestdesetimi leti, so letos konec maja svojo obletnico praznovali tako, da so se zbrali na Brdu pri Kranju, si ogledali park na posestvu in se potem odpravili na kosilo k Bizjaku na Zg. Belo. (Foto: arhiv jubilantov)

Minilo je že šestdeset let

Srečali so se prvi diplomanti Tekstilnega tehnikuma v Kranju, letnik 1951. Od njihove mladosti, druženja v šolskih klopeh je minilo že šestdeset let.

V predilnici prvega tkalskega razreda se je zbralo dvajset deklet in šestnajst fantov, predilskega pa štiri dekleta in dvajset fantov. Bili so iz vseh slovenskih mest: Maribora, Celja, Novega mesta, Murske Sobote, Ljubljane, Tržiča in Kranja. Ker pa je bila v tistih časih to prva tovrstna tekstilna šola v Jugoslaviji, so imeli sošolce tudi iz Makedonije, Srbije in Bosne.

Tokrat so se jubilanti spomnili časov bivanja in šolanja v Kranju. Spomnili so se številnih tekstilskih mamic, ki so jim oddajale sobice, da so imeli toplo ognjišče in ob praznikih čudovito orehovo potico s skodelico tople kave. Bolj lačni kot siti, so se nekateri bolj, drugi manj uspešno pretolkli iz prvega v drugi letnik. Potem so se selili v nov, vendar nedokončan internat na Zlatem polju v Kranju. Spominjajo se, kako so ob prostih urah in nedeljah pomagali zidarjem, pleskarjem in drugim pri delu.

Po triletnem šolanju so opravili diplomo in si pridobili naslov diplomirani tekstilni tehnik in sledili so dekreti za zaposlitev. Tekstilne tovarne so jih takrat željno pričakovale, kajti v času vojne je v njih močno primanjkovalo strokovnega kadra. Pa že tako so imele tovarne probleme. Poleg obnove strojnega parka so reševale še težave pri nabavi surovin kot so bombaž, volna, svila, kemikalij, barvil in reprodukcijskega materiala. Pri vsem tem pa so bili tehniki tudi odgovorni, da usposabljajo in izobražujejo tekstilne delavce.

Jubilanti se teh časov spomnijo kot obdobja, ki je bilo prežeto z trenutki veselja in obupa, vendar jim je počasi in s trudom uspevalo. Začela so se odpirati vrata v svet. Začel se je razcvet. Potem je prišlo leto 1991, ki je slovensko tekstilno industrijo, ki je v tistih časih zaposlovala največje število delavcev, sesulo v prah. Danes lahko na prste ene roke preštejete še delujoče manjše tekstilne tovarne. Jubilanti so žalostni in razočarani ter se sprašujejo, ali je bilo to res potrebno.

 

Zgodilo se je


Gorenjski glas: glasilo osvobodilne fronte za Gorenjsko četrtek, 17. februar 1949

Kranj je svečano proslavil stoletnico Prešernove smrti

... V torek, 8. t. m., pa je bila tudi republiška proslava osredotočena na Kranj in sicer na pesnikovem grobu. Te slavnosti se niso udeležili le zastopniki slovenskih ustanov ... 

Gospodarstvo / torek, 21. julij 2015 / 12:21

Hotel poleti dobro zaseden

Po potrditvi končnega seznama terjatev, ki so skupaj vredne nekaj več kot 1,3 milijona evrov, bo sodišče odločilo o dražbi za prodajo Šport hotela Pokljuka.

Objavljeno na isti dan


Razvedrilo / četrtek, 9. julij 2015 / 15:53

Hvala za pravljično poroko!

Poročila sta se Ana Devayani Kersnik in Jernej Žvab. Civilni del poroke je bil v Preddvoru, cerkveni v Mojstrani, očka in mamico pa je na poroki spremljal tudi njun Jaka.

Gospodarstvo / četrtek, 9. julij 2015 / 15:41

Minister verjame v Peko

Minister za gospodarski razvoj in tehnologijo Zdravko Počivalšek je v petek obiskal Tržič, kjer je z lokalnimi in regijskimi gospodarstveniki beseda tekla o aktualnih izzivih pa tudi problemih v gospo...

Nasveti / četrtek, 9. julij 2015 / 15:35

Jogurtova torta v skledi

Jogurtova torta je edina sladica, po kateri v poletnih dneh raje posežem kot po sladoledu. Prepriča me predvsem s svojo osvežilno močjo in lahko prebavljivostjo. Že sama priprava je zabavna, saj jo...

Kronika / četrtek, 9. julij 2015 / 14:54

Pogojna kazen za cukanje učenca

Na Okrožnem sodišču v Kranju se je končalo ponovljeno sojenje cerkljanski učiteljici Lilijani Skubic, obtoženi surovega ravnanja z učencem. Prvič oproščena, tokrat pogojno tri mesece zapora.

Rekreacija / četrtek, 9. julij 2015 / 14:20

Turizem smo Gorenjci, 6. del

»Nisi še slišal za Zeleno kartico gosta Gorenjske? Sram naj te bo!« Ponižno sem poslušal gospoda Janeza, ki mi je pridigal po ugotovitvi, da jaz kot raziskovalec turizma na Gorenjskem pojm...