Pa lepo letujte!

Ne, ne bojte se: v tem zapisu ne bo skoraj nič o 20. obletnici Republike Slovenije, ki jo obhajamo v teh dneh, niti o političnih dogajanjih v državi. No, čisto brez tega pa najbrž ne bo šlo, saj nam naši politiki ob asistenci medijev dokazujejo, da je mogoče spolitizirati prav vse, tudi družino. Družina naj bi bila in največkrat tudi je prvo in poslednje socialno zavetišče vsakega posameznika; iz nje izhajamo in vanjo se zmeraj znova vračamo. Blagor vsakomur, ki ima, ko ga povozijo v podjetju ali na družabni in politični sceni, še zavetje v prijaznem okolju družine in se vanj lahko zateče. No, zdaj nam je politika spolitizirala tudi družino. Vrli poslanci so 16. junija sprejeli nov družinski zakonik. Ta na predlog vlade in ob podpori stroke uzakonja pojmovanje družine, ki je precej širše od tradicionalno slovenskega. Družine je po novem (in po definiciji OZN iz leta 1994) »življenjska skupnost otroka z enim ali obema od staršev ali z drugo odraslo osebo, če ta skrbi za otroka«. Lepo. A se je doktor France Cukjati, razjezuit, ki v Janševi stranki zastopa katoliške fundamentaliste, brž pritožil, da je po tej definiciji lahko družina katerakoli skupnost. Družina je po njegovem najbrž lahko le skupnost cerkveno poročenega moža in žene, ki jima Bog podari tudi enega ali več otrok. Takih družin je v tej državi približno polovica, morda kak odstotek več. Kaj pa smo vsi drugi, skoraj polovica državljanov, ki ne živimo v takšni družini? Drugorazredni državljani? So otroci brez cerkvenega blagoslova »pankrti 21. stoletja« (izraz poslanca Vita Rožeja)?

Minister Ivan Svetlik, ki je zakon predlagal: »V Sloveniji približno polovica ljudi živi v tisti idealni družini, kot pravimo: oče-mati-otrok. Vendar druga polovica ali nima te sreče, ali nima te volje, ali nima te želje, živi v drugačnih oblikah družine. Zakonik ne odvzema idealnemu tipu družine ničesar, omogoča pa in daje tudi drugim oblikam pravno možnost in isto veljavo.« Če zakonik idealni nič ne odvzema, hkrati pa nekaj daje tudi nepopolnim družinskim oblikam – kaj je tedaj z njim narobe, zakaj mu Cerkev in njeni politični služabniki nasprotujejo? Oni že vedo, je pač tako, saj vemo, kako je pri nas s temi rečmi, o njih sta se prerekala že Anton Mahnič in Ivan Tavčar in od takrat do danes še mnogi drugi, nazadnje ravno ob družinskem zakoniku. Če je res, kar se sliši iz medijev, se bo avgusta povečala tudi družina prvega moža opozicije, seveda v smislu »idealne družine«. To mu iz srca privoščimo, hkrati pa ga naprošamo, da tistim, ki nismo idealni, prizanaša z grožnjami obvezne registracije drugorazrednih državljanov. Duhovi iz prve polovice 20. stoletja namreč še niso pozabljeni.

No, vidite, obetal sem nepolitično temo, a me je takoj zaneslo. Zdaj pa res od politike k poletju. Začelo se je v torek, 21. junija ob 19.16, na dan, ko goduje sv. Alojzij, zavetnik mladine in študentov in pri zbiri poklica. Upam, da so mladi že manj obremenjeni z duhovi iz minulih stoletij in se bodo o prej nakaznih rečeh že bolj strpno pogovarjali. Poletje je že po naravi najmanj spolitizirani čas in hkrati naklonjen mladim, ki še hodijo v šolo in so se jim pravkar začele počitnice. Naj jih užijejo, kolikor morejo. Enako bi rad zaželel tudi vsem drugim, zlasti starejšim, a nisem prepričan, da to zmoremo. Pred leti sem v nekem zapisu ugotavljal, kako se poleti, ko gre tudi politika na dopust, vzdušje v tej državi nekako pomiri. Se bo tudi to poletje? Upam, gotovo pa ni, duhovi so letnemu času primerno razgreti. A poletja si ne pustimo vzeti. Ta vikend mirno praznujte, čez poletje pa lepo letujte!