Dijak trka na vrata delodajalca

Dijaki, odvisno od izobraževalnega programa, morajo opraviti tudi določeno število ur praktičnega usposabljanja z delom pri delodajalcih. Mladoletni dijaki pogodbe sklepajo skupaj s starši oziroma mora zanje to urediti šola.

Praktično usposabljanje z delom je urejeno z Zakonom o poklicnem in strokovnem izobraževanju. »Obseg in število ur praktičnega pouka, ki ga dijaki izvajajo v šolskih delavnicah, in število ur, ki jih dijaki izvajajo pri delodajalcu kot praktično usposabljanje, določa vsak posamezen izobraževalni program,« je povedala Renata Zupanc Grom, vodja Sektorja za srednje šolstvo pri ministrstvu za šolstvo. »Starši dijaka lahko sklenejo individualno pogodbo z delodajalcem in v njej določijo vse obveznosti tako dijaka kot tudi delodajalca. Z delodajalci lahko kolektivno pogodbo sklene tudi šola oziroma ravnatelj. Zakon tudi določa pogoje, ki jih mora zagotoviti delodajalec, da ima lahko dijaka na praktičnem usposabljanju z delom. Eden od pogojev za verifikacijo učnega mesta je tudi mentor, s katerim dijak opravlja usposabljanje. Obveznosti delodajalca, kot so plačilo nagrade (višina nagrade), prevozi, prehrana, zaščita in drugo, so opredeljene s panožnimi kolektivnimi pogodbami,« je še dodala Renata Zupanc Grom.

Iskanje delodajalca

»Dijakom omogočimo, da tudi sami po svojih željah in interesih poiščejo delodajalca, pri katerem bodo izpopolnili svoje teoretično znanje. S tem tudi pridobivajo veščine iskanja delodajalca. Spodbujamo in usmerjamo jih, da ne obupajo že takoj na začetku, ko nekateri ne dobijo niti odgovora, ampak se osebno zglasijo pri želenem delodajalcu in v veliki večini so potem sprejeti na opravljanje praktičnega usposabljanja,« je povedala Helena Thilakarathna Velikanje, organizatorka praktičnega usposabljanja z delom za medijske tehnike v Srednji šoli Radovljica. V programu ekonomski tehnik in medijski tehnik na primer dijaki opravljajo obvezno delovno prakso v drugem in tretjem letniku. »V dveh letih morajo opraviti 150 ur. Dijaki programa ekonomski tehnik opravljajo prakso na bankah, v računovodstvih v šolah, knjižnicah … dijaki programa medijski tehnik pa v agencijah in podjetjih, ki se ukvarjajo s tiskom, spletnimi aplikacijami, fotografijo, grafičnim oblikovanjem, na radiu, televiziji …,« je še dejala sogovornica.

Brez prakse letnik ni zaključen

»Po zakonu je plačilo obvezno. Primer: v poklicnem programu imamo štiriindvajset tednov praktičnega usposabljanja z delom v treh letih, za osem tednov prakse dijak na leto dobi nekaj čez sto evrov od delodajalca in povrnjene stroške vožnje in malico. Zavarovanje dijaku plača šola, za kar dobimo denar od ministrstva. Mladoleten dijak lahko naveže stik z delodajalcem, končni dogovori, pogodbe, pa se vedno sklepajo med šolo, delodajalcem, starši oziroma skrbniki in dijakom,« je dejal Jože Drenovec, direktor Tehniškega šolskega centra Kranj, in dodal, da dijaki njihove šole dobijo prakso, določene šole pa imajo s tem tudi težave. »To je hud problem, ker dijak v tem primeru ne bi mogel zaključiti letnika,« je še dodal. »Praktično usposabljanje z delom je obvezen sestavni del v poklicnem in strokovnem izobraževanju. Ko smo zadeve postavljali, je bila velika želja delodajalcev, da bi bilo tega še več. Po drugi strani pa se spričo gospodarske krize res pojavljajo težave, ker nekateri delodajalci ne morejo zagotavljati dela niti svojim delavcem in zato odklonijo dijake,« je pojasnila Renata Zupanc Grom. Nekateri dijaki se, glede na izpostavljen problem, verjetno tudi iz stiske, da ne bi opravili letnika, samoiniciativno – sami, iz stiske - odpravijo k potencialnemu delodajalcu. Potrdilo »opravil praktično usposabljanje z delom« jim poleg šolskih ocen zagotavlja vstop v višji letnik. Je pa to problem, s katerim bi se morali ukvarjati odrasli, ne mladoletni dijaki …