Čevljarka Janja Koritnik Matičič med "cvikanjem" (Foto: Gorazd Kavčič)

Cvikanje, štepanje in širfanje

"Največji čar čevljarskega poklica je v tem, da na cesti srečaš naključne ljudi v obutvi, ki si jo izdelal sam," pravi čevljarka Janja Koritnik Matičič.

Ker je čevljarski poklic povezan z različnimi ljudmi in njihovimi željami, mu zanimivosti ne manjka: “Nekoč smo neki starejši gospe iz njenih starih škornjev naredili obvezo za koleno – za kravo. Naredili pa smo tudi že en par čevljev in pol. Par v normalni barvi, gospa pa si je zaželela še dodaten, desni pisan čevelj, da bo kombinirala,” nam je še zaupala Janja Koritnik Matičič.

Pšenična Polica - Čevljarstvo danes velja za suficitaren poklic. Na Gorenjskem je čevljarjev preveč, prostih delovnih mest pa ni. Po podatkih območne službe Kranj Zavoda RS za zaposlovanje že več let ni povpraševanja po tem poklicu, zato se čevljarji pogosto prekvalificirajo in zaposlitev iščejo drugod. Tudi čevljarske šole v Sloveniji že več let nimamo.

Nekoč čevljarjem ni manjkalo dela, celo združevali so se v cehe. Danes ta poklic žal izumira. Še vedno pa najdemo čevljarje, ki jih sodobna industrija in konkurenca množične tovarniške proizvodnje nista pokopali, ampak predano vztrajajo pri svoji obrti. Čevljarka Janja Koritnik Matičič s Pšenične Police, manjše vasi pod Krvavcem, vsako jutro ob sedmi uri prestopi prag družinske čevljarske delavnice in poprime za “čevljarsko rašpljo” (v čevljarskem žargonu orodje za piljenje), “kleše” (klešče, ki služijo za navlačenje usnja na kopito), “penzl” (čopič za nanašanje lepila) in za drugo čevljarsko orodje, s pomočjo katerega ročno izdeluje usnjene čevlje. Pri delu jo spremljajo “širfanje” (postopek, pri katerem z ostrim nožem stanjša robove usnja), “štepanje” (šivanje), “cvikanje” (postopek zabijanja klincev skozi usnje) in podobna opravila. Že njena starša sta se ukvarjala s čevljarsko obrtjo. V delavnici so nekoč izdelovali copate in lesene škornje, danes pa so izdelek družinske obrti usnjeni čevlji in škornji iz kvalitetnega usnja. Čeprav so usmerjeni predvsem v izdelavo, po potrebi tudi kaj popravijo. Da izdelajo par čevljev, porabijo približno uro in pol, za škornje tri ure. “V resnici mine en do dva dni od začetka izdelave, pa do tega, da je čevelj gotov. Faz dela je namreč precej,” pove Koritnik Matičičeva. Meni, da so vrline dobrega čevljarja natančnost, sledenje modnim trendom, poslušanje strank in prilagajanje. “Ljudje, ki v današnjem času čevlje naročajo pri čevljarju, navadno želijo izstopati, biti drugačni ali pa zaradi deformacije nog v trgovinah ne dobijo primernih modelov. Za popravila čevljev se odločajo predvsem starejši ljudje, ki so tega nekako vajeni, mladi pa manj. Če kupiš poceni čevelj, je lahko popravilo sorazmerno drago,” še doda.

Če je čar čevljarskega poklica v tem, da na cesti srečaš naključne ljudi v obutvi, ki si jo izdelal sam, pa je druga, manj bleščeča plat medalje za mnoge čevljarje verjetno prisilna drža med izdelavo ter vdihavanje hlapov lepila. “V naši delavnici je k sreči toliko faz, da ne sedimo ves dan na enem mestu.”

Zgodilo se je


Gorenjski glas: glasilo osvobodilne fronte za Gorenjsko četrtek, 17. februar 1949

Kranj je svečano proslavil stoletnico Prešernove smrti

... V torek, 8. t. m., pa je bila tudi republiška proslava osredotočena na Kranj in sicer na pesnikovem grobu. Te slavnosti se niso udeležili le zastopniki slovenskih ustanov ... 

Kronika / torek, 3. julij 2018 / 09:12

Polovica nesreč se zgodi poleti

Do 15. junija je bilo v prometnih nesrečah udeleženih 312 motoristov, kar je za četrtino manj kot lani. Letos je na slovenskih cestah umrlo šest motoristov, polovica manj kot lani.

Objavljeno na isti dan


Splošno / torek, 13. februar 2007 / 06:00

Obletnica reševanja s helikopterjem

Emil Herlec je bil kot plezalec in reševalec tesno povezan z gorami. Je soustanovitelj Gorske reševalne službe Postaje Kranj in začetnik helikopterskega reševanja.

Kranj / torek, 13. februar 2007 / 06:00

Plešejo že skoraj 30 let

Folklorna skupina Iskraemeco je s folklornim večerom predstavila plese, ki so se jih naučili v enem letu. Obenem se že pripravljajo na 30. obletnico delovanja skupine, ki jo bodo praznovali prihodnje...

Splošno / torek, 13. februar 2007 / 06:00

Ljudi bi radi pripravili do druženja

Poleg parkiranja krajane v KS bratov Smuk najbolj jezi kos neurejenega zasebnega zemljišča med pošto in bloki, ki je v slabem vremenu ena sama velika luža.

Kranj / torek, 13. februar 2007 / 06:00

Cenijo njihovo delo

V krajevni skupnosti bratov Smuk od leta 2003 podeljujejo priznanja zaslužnim krajanom. Nazadnje nagradili Osnovno šolo Matije Čopa.

Splošno / torek, 13. februar 2007 / 06:00

Več zelenic in otroških igrišč

V anketi smo prebivalce Krajevne skupnosti Bratov Smuk v Kranju spraševali, kaj najbolj pogrešajo v domačem okolju krajevne skupnosti. Kar 51 odstotkov vprašanih želi več zelenic, 17 odstotkov an...