Tudi zvok potrebuje (pravi) prostor
Kranjska glasbena šola ima prostore na več lokacijah, želja učencev, staršev, pa tudi pedagogov in vodstva šole je, da bi mesto končno dobilo primerne prostore, ne da bi v izpraznjeni študijski knjižnici v stavbi kranjske župnije iskali zasilno rešitev.
Ob selitvi kranjske knjižnice v prenovljene prostore Globusa je župan Mohor Bogataj povedal, da bi želeli prostore študijske knjižnice nameniti za dejavnosti glasbene šole. S prilagoditvijo prostorov novi dejavnosti naj ne bi bilo velikih stroškov (predvidoma okoli 700 tisoč evrov), saj bi bilo treba urediti podstrešje, deloma pa tudi druge prostore. Sedanje prostore Glasbene šole Kranj v nekdanjem hotelu Evropa bi vključili v načrt prodaje in z izkupičkom pokrili investicijo v prilagoditev novih prostorov v zgradbi dosedanje študijske knjižnice. Župan se je o tem že pogovarjal s predstavniki kranjske župnije, ki so zainteresirani za tako rešitev, s predlogom pa je seznanil tudi vodstvo Glasbene šole, kjer so ponujeno rešitev sprejeli s številnimi pomisleki.
»Trenutno naša glasbena šola deluje na štirih lokacijah. Vsekakor so glavni stavba Evrope in prostori na Trubarjevem trgu. V teh prostorih poteka tako individualni pouk kot skupinski pouk nauka o glasbi in solfeggia. Poleg tega v prostorih Javnega sklada za kulturne dejavnosti poteka pouk plesa, kar pomeni plesna pripravnica in balet. Prav ta del ponudbe bi želeli v prihodnje še širiti, saj sta trenutno dva razreda, prihodnje leto bodo štirje. Med mladimi je za takšno izobraževanje dosti zanimanja, saj je kranjska glasbena šola ena redkih, ki baleta do pred kratkim še ni imela. Imela pa ga ni ravno zaradi prostorskih pogojev. Poleg tega potrebujejo prostor tudi naši orkestri, ki sedaj vadijo v prostorih Pihalnega orkestra Mestne občine Kranj v Delavskem domu, za katerega prav tako ne vemo, koliko časa ga bomo še imeli,« trenutno prostorsko stanje opisuje ravnateljica Glasbene šole Kranj Petra Mohorčič, ki se seveda zaveda težav učencev, ki obiskujejo glasbeno šolo, pa tudi staršev in pedagogov.
»Da so prostori na več lokacijah, je predvsem problem za otroke in starše, ki hodijo na pouk z enega do drugega konca. Problematično je tudi to, da v mesto ni dostopa z avtomobilom, nekateri inštrumenti pa so precej težki,« pravi Mohorčičeva in dodaja, da poučevanje glasbe zahteva posebne pogoje. »Ministrstvo je izoblikovalo standarde za učilnice, pri čemer ni zadosti le, da so primerno velike, učilnice morajo biti tudi zvočno primerne, kar je predpogoj za varno delo tudi za učitelje. Treba je vedeti, da učenje več ur na dan v učilnici, kjer je hrup previsok, ni možno in da so znani primeri, ko je učitelj glasbe moral po treh ali štirih letih predčasno v invalidski pokoj,« pravi Mohorčičeva, ki je pred časom že pripravila program, kaj glasbena šola potrebuje.
»Vsekakor je to šola na enem mestu, ki bi imela tudi vsaj dve primerni dvorani. Učenci namreč morajo tudi nastopati in potrebujemo pogoje, da jim to lahko omogočimo. Tako mislim, da bi bilo smiselno razmišljati o tem, da bi skupaj z glasbeno šolo rešili tudi problem koncertne dvorane. Možnosti je mnogo, med katerimi pa se nam ne zdi smiselno razmišljati o tem, da gremo tako rekoč z dežja pod kap, kar pomeni iz sedanjih v še slabše pogoje, kar nam ponuja občina. Tako jaz kot drugi, ki so povezani z glasbeno šolo, smo se o tem že precej pogovarjali in razmišljali, vendar imamo še veliko pomislekov in sedaj čakamo na dodatna pojasnila iz občine. Kot ravnateljica kranjskega zavoda namreč ne morem sprejeti projekta, ki bi pomenil škodo za Kranjčane, saj si želim, da bi se za glasbeno šola našla trajna in ne le začasna rešitev. Letos februarja sem namreč naredila zelo realno oceno, kaj naša šola potrebuje in to je skupaj okoli 2500 kvadratnih metrov površine, kar bi nekako zadoščalo za več kot petsto učencev individualnega in več kot sto učencev skupinskega pouka. V ponujenih prostorih naj bi bilo le 1500 kvadratnih metrov površin,« tudi pravi Petra Mohorčič.