Pregnani in od domovine zavrženi

Besedilo: Jože Košnjek
Kategorija: GG Plus / ponedeljek, 5. november 2012 / 06:00

Sredi noči s 14. na 15. april leta 1942 so Nemci blizu tristo koroških slovenskih družin izgnali z njihovih domov in jih, skupaj 917, zaprli v barake pri železniški postaji Žrelec/Ebenthal v Celovcu, od koder so jih 15. in 16. aprila odpeljali v nemška taborišča. Po koncu druge svetovne vojne so se tisti, ki so imeli srečo, da so preživeli, skušali vrniti domov. Žal jih domovina ni hotela sprejeti. Povojna zavezniška oblast na Koroškem jih je hotela poslati v Nemčijo, očitno tudi sama prepričana, da na Koroškem za Slovence ni prostora. Ko so se izgnani Slovenci le smeli vrniti domov, so bili ti izropani ali pa so v njih živeli drugi, celo sosedje.

Sedemdeset let so si Slovenci na Koroškem prizadevali, da bi postavili pomnik v spomin enemu od najbolj žalostnih dogodkov v njihovi zgodovini. Dežela in mesto Celovec nista zmogla poguma, da bi to dovolila. Slovencem so svetovali, naj ga postavijo nekje na deželi. Pomnik so konec osemdesetih let preteklega stoletja postavili na Radišah/Radsberg nad Celovcem, takratni župan Celovca pa je pomagal s sramotno nizkim prispevkom. Medtem je čas zorel, predsodki in meje v glavah so padale in Koroška je bila vedno bolj pripravljena sprejeti temnejšo plat zgodovine enega od v deželi živečih narodov. V nedeljo, 27. oktobra, so pri železniški postaji Celovec - Žrelec, na mestu, kjer so bile leta 1942 ujetniške barake, odkrili spomenik izgonu koroških Slovencev. Mesto Celovec in avstrijske železnice so brezplačno odstopile zemljišče. Koroška umetnika, slikar in grafik Valentin Oman in arhitekt Karel Vouk sta ga postavila v podobi križev na Kalvariji z motivi človeškega trpljenja. Veliko koroških Slovencev in gostov s Koroškega in Slovenije se je udeležilo nedeljske slovesnosti, med njimi slovenska ministrica za Slovence v zamejstvu in po svetu Ljudmila Novak, celovški župan Christian Scheider in slovenska generalna konzulka v Celovcu Dragica Urtelj. O predolgo zamolčevani zgodbi o izgnanstvu koroških Slovencev, ki so bili po vrnitvi domov »osvobojeni, ne pa svobodni«, in pomenu spomenika tudi za današnji čas so govorili predsednik Zveze koroških izseljencev Jože Partl, ministrica Ljudmila Novak, deželni svetnik Wolfgang Waldner in celovška zgodovinarka Brigitte Entner. Vodja slovenskega dušno-pastirskega urada pri celovški škofiji Jože Marketz je blagoslovil spomenik in v nemščini in slovenščini molil za pokojne. »Če sem spomenik na Radišah blagoslovil po svoji volji, blagoslavljam tega po izrecnem naročilu škofa,« je dejal. V kulturnem programu so sodelovali tamburaši iz Loč, Hodiš, Škofič, Šentjanža in Železne Kaple pod vodstvom Hanzija Gabrijela.