Na krožnik, veličanstvo!

Besedilo: Alenka Bole Vrabec
Kategorija: Nasveti / nedelja, 15. maj 2011 / 06:00

Naj živi špargelj, bel in zelen, bi lahko pisalo na kulinaričnem spomladanskem praporu. Na krožniku sta skupaj slastna kombinacija. Če pokukamo v kakšno strokovno knjigo, ugotovimo, da raste po vsem svetu več kot sto vrst špargljev. Menda je prvič pokukal iz zemlje v prednji Aziji, o njegovih zdravilnih lastnostih pa so bili prepričani Kitajci že tri tisoč let pred našim štetjem. Stari Grki so prav tako hvalili njegove zdravilne učinke, za Rimljane pa je bil poslastica. Verjetno so ga ti tudi zanesli na prostrane širjave svojih severnih provinc. Potem pa o šparglju oziroma belušu ni bilo kaj prida slišati. V samostanih so ga ponekod gojili, saj pomaga pri bolečinah v kolkih, je balzam za ledvice in odvaja vodo iz telesa, so bili prepričani menihi zdravilci.

Na krožnikih je postal priljubljen spet od 16. stoletja naprej. Ker je bila njegova rast omejena na obdobje od konca aprila do konca junija, je bil zelo, zelo drag, zato so mu rekli tudi kraljevska zelenjava. Na meščanskih jedilnikih ga ni bilo vse do 18. stoletja. Veliki častilci belušev so bili francoski kralj Ludvik XIV., nemški pesnik J. W. Goethe in skladatelj Seviljskega brivca G. Rossini. En recept za 'špargel s pišetmi' (piščanci) najdemo tudi v Vodnikovih kuharskih bukvah. Seveda imajo beluši zdaj precej daljšo sezono, saj najdemo na papirnatih objemkah, v katere so zaviti, najrazličnejše dežele.

Potem ko so jih na začetku 20. stoletja v Nemčiji začeli na veliko konzervirati, se je cena začela zniževati, čeprav še zdaj niso poceni. Že nekaj stoletij jih bije tudi glas, da so uživanja vreden afrodiziak. Mnenja o tem so različna, drži pa, da so organizmu prijazni, kar zadeva zdravje, in nizkokalorični.

V slast gredo kot predjed, v juhi, so lahko glavna jed, solata in celo sladica. Pa nanizajmo dvoje dobrot s šparglji.

Špargljeva solata

Za 4 osebe potrebujemo: 1 kg belušev, 4 paradižnike, 4 trdo kuhana jajca, sol, poper, 5 žlic kisa, najboljši je malinov, 5 žlic deviškega oljčnega olja, 5 žlic lahke majoneze ali trdega jogurta, 1 žlico sesekljanega peteršilja.

Šparglje olupimo, odrežemo olesenele dele in jih narežemo na 5 cm dolge koščke, jih skuhamo v rahlo osoljenem kropu in odcedimo. Kuhana jajca olupimo, jih prerežemo na pol in damo rumenjake v skledo. Pretlačimo jih z vilicami, dodamo kis, olje in majonezo oziroma jogurt, in mešamo, da omaka postane gladka. Začinimo s poprom in soljo. Nato narežemo paradižnik in kuhane beljake, dodamo šparglje in previdno premešamo s polivko. Potresemo s sesekljanim peteršiljem in postrežemo z dobrim polnozrnatim kruhom.

Beluši s parmezanom

Za 4 osebe potrebujemo: 1200 g belušev, 100 g masla, 8 žlic naribanega parmezana, sol, poper, 4 jajca.

Beluše operemo, olupimo in odrežemo olesenele dele. Krop, v katerem se kuhajo, naj bo malo slan. Kuhane odcedimo.

V ponvi segrejemo maslo, ki ne sme biti prevroče, stresemo nanj beluše, nekajkrat previdno obrnemo in potresemo s parmezanom. Popramo in solimo po okusu. Pazimo, da se sir ne zažge. Zapečene beluše damo na dobro ogret krožnik, na preostanku maščobe ocvremo 4 jajca in jih posadimo na beluše. Postrežemo s slanim krompirjem. Dober tek!