Ne ve, ali bo prost za praznik dela

Besedilo: Boštjan Bogataj
Kategorija: GG Plus / nedelja, 1. maj 2011 / 06:00

Andrej Robič, vodja stavkovnega odbora v jeseniški Hidrii Rotomatiki

Andrej Robič je v javnosti postal prepoznaven zadnji mesec, ko se je skupaj s približno sedemdesetimi sodelavci v Hidrii Rotomatiki odločil za stavko. Z njo so želeli doseči boljše plače in boljše delovne razmere. Prvo so dosegli brez formalnih pogajanj z vodstvom, ki je dan pred prekinitvijo stavke z vsemi sindikati podpisalo podjetniško kolektivno pogodbo, v njej pa zapisalo povišanje osnovnih plač za tri odstotke in določilo osemodstotni dodatek za štiriizmensko delo.

Robič je v jeseniški Rotomatiki zaposlen od leta 2000. Pravi, da je štiriizmenskega dela, kjer prosti dnevi niso določeni na sobote in nedelje, vajen. »Proizvodnja teče nepretrgoma, tega sem navajen. To mi zelo ustreza pri treningih, saj popoldne nerad tečem. Zato pa imam več časa zjutraj,« nam je povedal prejšnji teden, tik po odločitvi za prekinitev stavke.

Dela na hitrohodnih stiskalnicah ali po domače štancah, leta 2008, še preden je nastopila gospodarska kriza, je prevzel uvajanje novih sodelavcev. Jim bil mentor. »Tudi visoka fluktuacija je kazala na naše nizke plače in težke razmere za delo, predvsem poleti, ko je v proizvodnji peklensko vroče. Nekaj je moralo biti narobe,« pravi. S krizo je odhodov zaposlenih manj, naročil pa je bilo skoraj ves čas, tudi v času krize, veliko. Delavci v Rotomatiki pravijo, da delajo na polno.

Predsednik sindikata Neodvisnost je postal leta 2009, prej v jeseniškem podjetju sindikata niti niso poznali. »Sodelavci mi zaupajo. Tudi v času stavke je bilo tako, čeprav večina ni stavkala. Slednji imajo svoje osebne razloge, predvsem strah, saj jim morda čez mesec poteče pogodba, morda so pravkar napredovali in niso tako zelo nezadovoljni s plačo, spet tretji si ne upajo nakopati zamere vodstva. Zelo malo je bilo tistih, ki so menili, da ne delamo v pravi smeri,« o svojem sindikalnem delu pravi Andrej Robič.

Kot smo omenili prej, je prvi sindikalist jeseniške Rotomatike športnik. Maratonec. Za dosego cilja je pripravljen tudi dolgo potrpeti. Ob odločitvi za stavko je bil odločen, da morajo biti ob zaključku plače višje. »Lahko bi trajala pet minut ali pa teh deset dni. Lahko bi še več. Če bi se vodstvo pogajalo, bi lahko zaključili prvi dan,« meni sindikalist. Ko ga vprašamo, kako bo praznoval praznik dela, ne ve: »Veliko naročil moramo nadoknaditi, zato spet delamo na polno. Ne vem, ali bom prost za prvi maj. Morda bom kresoval jaz ali pa bo kateri od sodelavcev.«

Pred delavci, pa ne le v Hidrii Rotomatika, pa bo kmalu novo vprašanje: pokojninska reforma. »Imam posebno stališče,« najprej odgovori Robič in po premisleku razloži: »Ogromno davkoplačevalskega denarja se porabi neracionalno. Če bi ga zgolj dvajset odstotkov znali privarčevati in bi dali v pokojninsko, zdravstveno in druge blagajne, reform sploh ne bi potrebovali.« Podaljševanje delovne dobe po njegovem le odlaga težave za nekaj let, zato bi morali iskati drugo rešitev. V podjetju, kjer čuti utrip med delavci, pravi, da je morda le pet odstotkov zaposlenih takšnih, ki bi lahko delali do 65. rojstnega dne: »Ampak ne v turnusih in ponoči. Huh, mislite, da bi lahko pri tej starosti še premetali sedem ton železa? Nekateri imajo že ob abrahamu velike težave pri tem delu.« Na srečo bodo skoraj vsi maja prejeli za dobrih deset odstotkov višje plače.