Zdravo spanje za zdravo odraščanje

Besedilo: Suzana P. Kovačič
Kategorija: GG Plus / četrtek, 28. april 2011 / 06:00

"Pomembno je, da pri otrocih čim prej, praktično že od rojstva dalje, začnemo izvajati deset zapovedi za zdravo spanje, ki jih je izdala Svetovna zveza za motnje spanja in vključujejo načela dobre higiene spanja," je poudarila asist. dr. Barbara Gnidovec Stražišar.

Letos marca so svetovni dan spanja posvetili predvsem otrokom, saj je Svetovna zveza za medicino spanja s sloganom »Zdravo spanje za zdravo odraščanje« želela poudariti predvsem pomen spanja in njegovih motenj za otrokovo rast in razvoj.

Zapovedi za zdravo spanje otrok

Poskrbite, da vaš otrok dovolj spi; določite njegovi starosti primerno uro, ob kateri bo hodil spat, zaželeno je pred 21. uro, in ob kateri se bo zjutraj zbujal. Vzdržujte stalen čas večernega uspavanja in jutranjega prebujanja tako ob delavnikih kot ob koncu tedna. Otroka navadite na ritual pred spanjem, spi naj v udobnih oblačilih in z vpojno nočno plenico. Spodbujajte otroka k samostojnemu uspavanju brez vaše pomoči. Izogibajte se močni luči pred spanjem in ponoči, zjutraj pa otroka izpostavite dnevni svetlobi. Iz otrokove spalnice odstranite vse elektronske naprave, vključno s televizorjem, računalnikom in mobilnim telefonom, in omejite čas njihove uporabe zvečer pred spanjem. Vzdržujte redno uro ustaljenih dnevnih opravil in rednih dnevnih obrokov. Otrokov dnevni počitek naj bo prilagojen njegovi starosti. Otrok naj bo podnevi čim bolj telesno aktiven in naj dovolj časa preživi na prostem. Iz otrokove prehrane izločite hrano in pijačo, ki vsebujeta kofein, kot so različni sokovi, gazirane pijače, čaji.

Moteno spanje, motena rast

Moteno spanje pri otroku lahko privede do motene rasti, slabše obrambe pred okužbami, motenega uravnavanja različnih žlez ter presnovnih motenj, predvsem debelosti in z njo povezanimi posledicami. Pri zaspanih otrocih so pogostejše tudi telesne poškodbe. V zadnjem času pa je vse bolj jasno, da nezadostno spanje vpliva tudi na motnje razpoloženja, vedenja in predvsem kognitivne motnje, ki zajemajo spomin in sposobnost učenja. Pomanjkanje spanja vodi do slabše sposobnosti reševanja kompleksnih nalog in slabšega pomnjenja in ta povezanost je še izrazitejša pri mlajših otrocih. Te spremembe lahko privedejo do šolske neuspešnosti, zlasti pri mladostnikih pa tudi do tveganih oblik vedenja z zlorabo drog, predvsem psihostimulansov. »V Sloveniji sicer nimamo populacijskih študij, v svetu pa ocenjujejo, da naj bi imelo težave s spanjem v različnih obdobjih svojega otroštva kar deset do trideset odstotkov vseh otrok.Velikokrat so te motnje prehodne, vendar pa lahko dolgotrajne, neprepoznane in nezdravljene motnje spanja vodijo tudi v kronične motnje spanja, ki se kažejo še v odrasli dobi,« opozarja asist. dr. Barbara Gnidovec Stražišar, ki na Pediatrični kliniki v Ljubljani vodi Ambulanto za motnje spanja otrok.

»Mladostniki so populacija zase. Zdi se jim, da je spanje nepomembno, da ja na račun spanja ne bodo kaj zamudili. Govorimo o fenomenu socialnega »jet lega«. O »jet legu« govorimo, ko prehajamo časovne pasove, naši mladostniki pa so ravno taki. Kot bi vsak vikend potovali v New York in se v ponedeljek vračali nazaj. V ponedeljek, torek zjutraj na šolski pred uri seveda ne morejo funkcionirati,« je dejala doc. dr. Leja Dolenc Grošelj, vodja Ambulante za motnje spanja na Inštitutu za klinično nevrofiziologijo v UKC Ljubljana in dodala, da spanje ni nekaj, zaradi česar te bodo sošolci zafrkavali, ker pozno zvečer ne greš ven, ampak je nekaj, kar potrebuješ, da boš lahko aktiven podnevi.

Narkolepsija v filmu Gremo mi po svoje

Miha Hočevar, režiser in scenarist med gledalci zelo dobro sprejetega mladinskega filma Gremo mi po svoje je v film vključil dva igralska lika, ki imata narkolepsijo. »Pri tej bolezni je zanimivo že ime: narkolepsija. Za bolezen sem izvedel, ko sem bral intervju z enim mojih priljubljenih glasbenikov, reggae pevcem Andyjem Horaceom, ki ga kličejo »slippy«. Pojasnjuje, da bo morda kar med intervjujem zaspal in da naj mu tega nikar ne zamerijo … Ob pisanju scenarija za film Gremo mi po svoje sem se na to spomnil. Narkolepsija je tudi nekako, pa ne me narobe razumeti, zanimiva in filmična; mlada zaljubljena punca nenadoma zaspi in mladi fant jo ta čas opazuje. Gre za detajl v filmu, sem pa vesel, če bo to vzbudilo pozornost med mladino in se bodo bolj zavedali tega, da narkolepsija obstaja …« Miha Hočevar je še povedal, kako je izbral igralca, ki imata v filmu narkolepsijo: »Razložil sem, da je to taka bolezen, ko kar zaspiš brez nekega opozorila, ne veš, da prihaja ta zaspanost. Moja navodila igralcema so bila: glej zaljubljeno, potem poskušaj nekontrolirano zaspati (smeh)… ni bilo pa kakšnih posebnih študijev.« Še en zanimiv podatek: na avdicijah za film je bilo okoli osemsto otrok …

Ocenjuje se, da je v Sloveniji okoli tisoč oseb z narkolepsijo, vendar je diagnosticiranih le okoli 50 bolnikov, ker samo manj kot tretjina bolnikov poišče strokovno pomoč. Pri večini narkolepsija tudi ni prepoznana, pogosto so ocenjeni kot leni in nezainteresirani, celo kot psihiatrični bolniki, vendar večino motenj spanja lahko preprečimo ali učinkovito zdravimo. Glavna simptoma sta prekomerna dnevna zaspanost in kataplektični napadi, to je nenadna in kratkotrajna izguba mišične moči, ki se vedno pojavi ob nekem čustvenem dogodku. Oblike katapleksije se razlikujejo po stopnji izrazitosti, od klecanja kolen do popolne oslabelosti celotnega telesa, ko se oseba nenadoma sesede kot vreča. Napad katapleksije običajno traja nekaj sekund do nekaj minut. Prizadeti se med napadom dogajanja zaveda, vendar ne more govoriti. Ostali simptomi so še prekinjeno spanje, pogosto prebujanje, neprijetne halucinacije v polsnu …Če zdravnik potrdi simptome narkolepsije, bolnika napoti k specialistu nevrologu somnologu v ambulanto za motnje spanja. Pacienti zdravila jemljejo vse življenje, lahko tudi vozijo avto, če so dobro kontrolirani.

Motnje spanja

Poznamo 85 vrst motenj spanja, ki prizadenejo do tretjino ljudi. Najpogostejše so nespečnosti, hude posledice pa ima lahko narkolepsija, ki je kronična nevrološka motnja, ki jo povzroča nezmožnost možganov, da bi uredili cikle spanja. Ob različnem času čez dan bolniki z narkolepsijo začutijo, da se ne morejo upreti napadom spanja. Če želja postane prevelika, za nekaj sekund ali minut enostavno zaspijo. Narkolepsija se lahko začne v otroštvu, pogosteje za njo zbolijo osebe med 15. in 30. letom.

Priporočljiva količina spanja otrok

Otroci v starosti od treh do dvanajstih mesecev naj bi spali od 14 do 15 ur. Otroci v starosti od enega do treh let naj bi spali 12 do 14 ur. Otroci v starosti od treh do petih let naj bi spali 11 do 13 ur. Otroci v starosti od šest do dvanajst let potrebujejo 10 do 11 ur spanja. Otroci in mladostniki v starosti od dvanajst do osemnajst let še vedno potrebujejo 8,5 do 9,5 ure spanja. Težave s spanjem v otroštvu ima kar deset do trideset odstotkov otrok.

Pomanjkanje spanja

Pomanjkanje kakovostnega spanja povzroči številne zdravstvene težave, kot so debelost, sladkorna bolezen, oslabljen imunski sistem in celo nekatere oblike raka. Pomanjkanje spanja je prav tako povezano s številnimi psihološkimi stanji, kot so depresija, anksioznost in psihoza. Ljudje, ki trpijo zaradi nespečnosti, imajo sedemkrat več možnosti za udeležbo v hudih prometnih nesrečah. Nespečnost lahko vpliva tudi na delovni učinek in spremembe osebnosti.