Nova tekaška druženja

Besedilo: Miroslav Braco Cvjetičanin
Kategorija: Nasveti / torek, 26. april 2011 / 06:00

Nič, kar je bilo na praznično obloženi mizi, mi ni teknilo, ko sem bral o kazni, ki si jo je prislužil Tadej Valjavec.

Sem mar tako ganjen, da še velikonočni zajtrk prestavim za nekaj minut branja o »križanju« kolesarja iz naših krajev. Veliko napisanega in veliko nejasnega. Soditi, kdo ima prav, ko si obsojen, nima smisla, razen v primeru, da obstaja možnost pritožbe. Pa vendar Tadejevega kolesarskega vstajenja ne bomo doživeli, kar je skoraj že zagotovo.

Kdor je kriv, mora biti kaznovan, vendar se zmeraj vprašam, kaj pa, če ni kriv … Bog naj jim pomaga, če ne vedo, kaj delajo.

Pomlad je na vrhuncu in samo še osvežilni dež nam manjka, da dokončno požene vse, kar raste, na hitrejši start. S pomladjo bi se moralo začeti novo leto, si mislim vedno, ko skozi okno gledam vse zeleno okoli sebe. Zeleno imam raje kot belo, to je zagotovo.

Če se ozrete okoli in ste slučajno ljubitelj športne rekreacije, boste zagotovo opazili, da je vse na nogah in kolesih. Nekaj dni nazaj se mi je zdelo, da je okoli posestva Brdo dobro organiziran tekaški maraton, pa ni bil. Bil je samo navaden pomladni popoldan, ki je v dir pognal nešteto navdušenih tekačic in tekačev. Tekačic? Da. Mislim, da so zdaj že v večini. Drugič bom štel.

Glasove tekačice in tekači se zdaj zbirajo ob četrtkih ob osemnajstih v kranjskem športnem parku. Ni jih veliko, vendar upamo, da bo dober glas dobre vadbe slišen v vsako vas in mesto na Gorenjskem in bomo že čez nekaj časa lahko pisali o tem, da smo zopet združili nekaj enako mislečih v dobro družbo. Prvi dve vadbi sta minili v spoznavanju in preizkusu. Marko Prezelj se je izkazal kot dober vaditelj in kot kaže, bo lahko svoje znanje z veseljem prenašal na vse tiste, ki si tega želijo. Prvi dve vadbi sta minili v spoznavanju in preizkusu. Po začetkih z Janezom Ferlicem, ki še vedno ostaja naš vezni člen, skušamo skupinske vadbe teka še bolj približati začetnikom kot tudi tistimi, ki so prepričani, da znajo teči, vendar jim nekaj pravi, da bi se na sami tehniki dalo še precej narediti. Takih je ogromno. Marko pravi, da malokdo zna pravilno teči. Večina nas pa meni, da je pomembno, da v teku uživamo in se ne obremenjujemo preveč, ali to delamo prav ali ne. Pa vendar popolnoma spremenimo mnenje, ko opazimo, da si z neznanjem naredimo več škode kot užitka. Kdaj to opazimo? Ko ni napredka ali nas začnejo pestiti poškodba za poškodbo. Vse to nas potem začne odvračati od tekaških užitkov.