Cerkev ne more živeti od pridig

"Popolnoma neutemeljeno je špekulirati, da bi se lahko zaradi nesreče v Mariboru zamajala tudi Ljubljana," je v velikonočnem pogovoru o trdnosti ljubljanske nadškofije povedal njen nadškof metropolit dr. Anton Stres.

Gospod nadškof, kaj vam osebno pomeni velika noč?

»Ko govorim in čestitam vernikom in vsem ljudem, sporočam tisto, kar mislim tudi zase. Tudi zame v različnih težavah, ki jih ne manjka, pomeni velika noč trenutek, ki mi pomaga, da dvignem glavo, da sem bolj vedrega razpoloženja in da se z veliko večjim zaupanjem soočam s težavami, na katere naletim.«

Sam imam na otroško doživljanje postnega časa in velike noči lepe spomine. Kakšni so vaši?

»Takšni, kot jih ima povprečen slovenski vernik. Udeleževali smo se bogoslužja v cerkvi, še posebej za veliko noč. Spominjam se, da smo imeli procesijo že v soboto popoldne. Pa velikonočno jutro in žegen, brez katerega ni šlo in smo se otroci veselili, ko smo ga nosili k blagoslovu. Pri nas se je to dogajalo pri neki kapeli, kamor je prišel župnik in blagoslovil velikonočne jedi. Še prej, za cvetno nedeljo, smo delali butare. Hodil sem po gozdu in nabiral leskove šibe, potrebne za butare, pa božje drevce, pušpan. Na vrhu butare je moral biti dren, ki je v tem času že cvetoč. Butare smo potem okrasili z barvnimi trakovi. Praznovanje je bilo dosti tradicionalno, seveda pa je velika noč največji praznik.«

Kaj je po vašem mnenju bistvo velikonočnega sporočila v današnjem času, ko veliko ljudi trpi zaradi krize, pomanjkanja pravičnosti in solidarnosti, pa marsikje tudi vere?

»Ravno zaradi krutosti in težavnosti časa nekateri izgubljajo zaupanje. Pri nas doma v Sloveniji in po svetu je kup nerešenih težav. Mnogi ljudje so zelo črnogledi, za kar imajo osnovo. Smo v takem času, ko nam grozita malodušje in strah, pregovor pa pravi, da strah ni nikoli dober svetovalec. Zaradi strahu bi se lahko v življenju odločili za kakšno napačno potezo in odločitve, ki bi bile preveč enostranske. V tem trenutku je še posebej pomembno, da imamo neko luč, da jo vidimo, kot pravimo, na koncu predora. In ta luč je gotovo vera, da Jezusovo vstajenje pomeni na koncu zmago dobrega nad zlom, zmago resnice nad lažjo, zmago pravice nad krivico. Pot je lahko zelo dolga. Jezusovo trpljenje pred veliko nočjo nas znova opozarja, da na poti do boljšega ne moremo pričakovati bližnjic. Nekaj časa je treba prehoditi po poti preizkušenj in težav. Na koncu pa vedno pride obljubljena zmaga dobrega nad zlom, resnice nad lažjo in na koncu življenja nad smrtjo. To je tisto največje upanje, ki ga lahko človeštvo nosi in je za nas pomembno, da preživimo.«

Torej je kljub krizi čas za optimizem?

»Ta optimizem ne pomeni neke lahkotnosti, da se bo vse samo od sebe uredilo. Tako razmišljanje je lahko naivno. Če smo optimisti, pomeni, da verjamemo v to in da je vredno zavihati rokave. To se pravi nekaj narediti. Če človek nima nobenega optimizma, nobenega upanja, potem postane pasiven. Če pa imamo zaupanje, potem verjamemo, da je smiselno in potrebno nekaj dobrega narediti.«

Je tak optimizem potreben tudi slovenskim katoličanom?

»Tudi!«

Zaradi težav v mariborski nadškofiji …

»Mariborski primer je treba lokalizirati, omejiti. Ne smemo ga podcenjevati, prav tako pa tudi ne z njim obremenjevati vseh slovenskih katoličanov, kot da je to začetek konca. Mariborski primer je posledica objektivnih okoliščin, kot sta gospodarska in finančna kriza, in nekaterih zgrešenih potez. Vse niso bile slabe, vendar je včasih dovolj ena napačna, da se vse skupaj začne podirati.«

Nad cerkvenimi gozdovi ni hipoteke

Ko je mariborski primer prišel v javnost, ste na konferenci za novinarje napovedali čim hitrejšo sanacijo razmer in ukrepanje zoper odgovorne. Kako daleč ste s tem?

»Sedaj smo še vedno v fazi reševanja tistega, kar se rešiti da. Kadar gori hiša, je treba najprej požar pogasiti in reševati, kar je mogoče rešiti. Ko bo enkrat to opravljeno, bo treba poiskati vzroke. Takrat pridejo na vrsto kriminalisti, če smem tako reči. Med gašenjem jih ponavadi ni poleg. Ko je požar pogašen, se začenjajo druga razčiščevanja.«

Mariborski katoliški izobraženci so v nedavni izjavi zapisali, da so v krizi, v kakršni je mariborska nadškofija, potrebni jasni odgovori, sama kriza pa je lahko izziv za vse slovenske katoličane. Kako komentirate njihovo pisanje?

»Vsekakor je kriza tudi izziv za kristjane. Tudi to verjetno velja, da po tem, kar se je zgodilo v Mariboru, v Cerkvi ne bo več tako, kot je bilo. Gotovo bomo vsi iz tega potegnili nauk, ki ga dejansko že vlečemo, še posebej pri gospodarjenju z našim premoženjem. Do njega smo še vedno upravičeni in se ne morem strinjati s tistimi, ki pravijo, naj Cerkev ne počne nič drugega, kot samo pridiga. Istočasno pa ti ljudje zahtevajo od nas, da bomo zagotavljali vzgojo in izobraževanje in počeli še kup drugih stvari, od varovanja kulturnih spomenikov do dobrodelnosti. Če hočemo razvijati svojo dejavnost, potrebujemo materialno osnovo. V življenju se pač vse plača, samo vprašanje je, kdo plača! Ali bo imela Cerkev svoje vire ali pa bo morala računati samo na svoje vernike, ki bi morali v tem primeru seči še globlje v žep. Ne moremo se odpovedati nekemu pametnemu in odgovornemu gospodarjenju, ki ga je Cerkev v zgodovini vedno imela.«

Po Gorenjskem se govori, da so cerkveni gozdovi zaradi pomoči ljubljanske nadškofije mariborski pod hipoteko. Je to res?

»To ni čisto nič res. Niti kvadratni meter ni zaradi tega pod hipoteko. Verjetno so take govorice povezane s posojilom, ki ga je Metropolitana, podjetje ljubljanske nadškofije, dala Zvonu, pri čemer ne gre za odnos dveh nadškofij, ampak dveh gospodarskih subjektov. Posojilo je solidno zavarovano in za to trditvijo stojim. V časopisu Finance je bil ta primer predstavljen zavajajoče in manipulativno. Seveda nekateri mediji zahtevajo od mene, da jim razkrijem podrobnosti. Tega nisem dolžan in tudi ne smem narediti, ker se podrobnosti poslovnih dogovorov v javnosti ne razkrivajo. To navado spoštujem in jo moram spoštovati tudi v tem primeru. To nima nobene zveze z našo obljubo, da bo naše poslovanje transparentno. Transparentnost ne pomeni, da moramo vsakemu človeku razkriti čisto vse podrobnosti naših dogovorov. Znova z vso odgovornostjo poudarjam, da je bilo omenjeno posojilo solidno zavarovano in ni utemeljenega razloga za dvom, da Metropolitana ne bi dobila vrnjenega denarja tako, kot je treba.«

Torej je finančni položaj ljubljanske nadškofije trden.

»Trden! Popolnoma neutemeljeno je kakorkoli špekulirati, da bi se zaradi nesreče v Mariboru lahko zamajala tudi Ljubljana.«