Zavračajo trditve o nizki plači, delavci vztrajajo

Besedilo: Boštjan Bogataj
Kategorija: Gospodarstvo / petek, 15. april 2011 / 06:00

Stavka jeseniških delavcev Hidrie Rotomatike se nadaljuje. Vodstvo Hidrie stavkajočih ne razume, saj s tem ogrožajo konkurenčnost podjetja, delo njihovih kupcev in tudi njihovo lastno delo. Stavkajoči želijo le primerne plače.

Jesenice – »Leta 1997 smo prišli na Jesenice na pobudo Acronija in Občine Jesenice. Po skoraj 15 letih smo zagotovo izpolnili ali presegli zastavljene cilje,« pravi Iztok Seljak, predsednik poslovodnega odbora Hidrie. V jeseniško visoko tehnološko proizvodnjo lamel so vložili prek 25 milijonov evrov in je ena ključnih v skupini Hidria.

»Tu smo ustvarili 170 visoko tehnoloških delovnih mest, v predalu imamo preko sto prošenj za zaposlitev, saj spoštujemo pravila igre, dogovorjeno z zaposlenimi in sindikati,« je nadaljeval Seljak in nato užaljeno: »Frapira nas nastop sindikata KNSS Neodvisnost na Jesenicah, ki ogroža prihodnost te lokacije in delovnih mest. Boli nas, da blatijo ugled Hidrie, ugled zaposlenih v podjetju, ki vsak dan na ključnih trgih skuša zagotavljati konkurenčnost.«

V medijih se širijo neresnice in laži, pravi in se sprašuje, kje so meje spoštovanja dogovorov, norm, socialnega partnerstva. Spomnimo: jeseniški delavci Rotomatike, od 170 zaposlenih jih stavka približno 70, so v ponedeljek začeli stavkati zaradi mizernih plač. Nekatere so blizu minimalnim (z vsemi dodatki za popoldansko in nočno delo), v uredništvo smo prejeli tudi obračun plače za delavca, ki je prejel manj kot 540 evrov neto.

Zato Seljaka vprašamo, ali visoko tehnološka delovna mesta zahtevajo izplačila minimalnih plač. »Iz dneva v dan ponavljamo, da so plače v Rotomatiki nad panožno kolektivno pogodbo. Februarske plače so nekoliko nižje zaradi manjšega števila delovnih dni, takrat je 11 delavcev prejelo minimalno plačo,« je odgovoril predsednik poslovodnega odbora in na ponovno vprašanje o delavcu s 540 evri plače odgovoril: »Gre za enega delavca in še pri njem je prišlo do pomote.«

»Na minimalni plači ali nekaj evrov čez njo je 15 do 20 odstotkov zaposlenih,« pa trdi Andrej Robič, vodja stavkovnega odbora v Rotomatiki in hkrati priznava, da se lahko plača poviša z opravljanjem nadur ali večkratnim nočnim delom. Uprava trdi, da so plače krepko nad panožno kolektivno pogodbo, Robič odgovarja: »Po panožni pogodbi se plače začnejo pri 504 evrih bruto. Seveda izplačujejo plače nad tem zneskom.« Napoveduje vztrajanje pri stavkovnih zahtevah, v sredo pa je še upal, da bodo našli kompromisno rešitev in zaključili stavko.

»Imamo pomembne kupce, brez naših dobav bi morali ustaviti proizvodnjo. Zato smo prerazporedili delavce iz Idrije in Kranja,« o prerazporeditvi delavcev v času stavke (s tem zagotavljajo proizvodnjo) pravi Dušan Lapajne, podpredsednik poslovodnega odbora Hidrie in glavni direktor Rotomatike, in dodaja, da odločba inšpektorja za delo kaže, da so njihove akcije zakonite. Inšpektor Bogomir Ahec je po drugi strani ugotovil, da agencija Gradeja, ki jim je posredovala tuje delavce, nima ustreznega dovoljenja ministrstva za delo in bo zato proti obema podjetjema začel postopek o prekršku. Kljub temu Lapajne pravi, da 'z njimi sodelujejo vrsto let in bodo tudi vnaprej'. Kasneje so vodilni dodali, da bodo preverili situacijo in ustrezno reagirali.

»Stavka nas je presenetila, saj se je zanjo odločil le en sindikat, v torek, 19. aprila, pa naj bi zaključili večmesečna pogajanja o podjetniški kolektivni pogodbi in se dogovorili o vsem,« pa je nad stavko presenečen Stane Uršič, podpredsednik poslovodnega odbora Hidrie, odgovoren za pogovore s socialnimi partnerji. Priznava le pogajanja z vsemi sindikati in ne verjame, da bi pred torkom lahko dosegli dogovor s stavkovnim odborom. Prepričan je, da se bo dogovor z vsemi sindikati odrazil tudi v višjih plačah in dodaja: »Nivo plač sicer odreja konkurenca.«

Vodstvo Hidrie je sicer večkrat ponovilo, da sindikat s stavko ogroža nadaljnji obstoj jeseniške lokacije. »Imamo zelo veliko naročil, zaposleni imajo precej specialnega znanja, zato vsaj kratkoročno Hidria ne more prestaviti proizvodnje. »Takšnih groženj se ne bojim,« odgovarja Robič in tudi, da so stavko napovedali veliko prej, na nizke plače je opozarjal še veliko dlje: »Naj se raje pogovarjajo, ne pa, da valijo odgovornost na nas. Ne vem, kaj bo v torek drugače, podpis podjetniške pogodbe je še vedno v zraku, vmes pa se zaradi nepripravljenosti vodstva dela škoda.« V letu 2011 Hidria načrtuje za blizu tristo milijonov evrov prodaje, načrtovanega dobička pa Seljak ni želel razkriti.