V zavetju svetnikov

Hom (715 m) in Osolnik (837 m) – Ko se peljemo proti vasi Sora, se nad cerkvijo sv. Štefana dviga poraščen hrib, ki kar vabi, da ga obiščemo. Vmesni cilj na današnjem polhograjskem pohodu.

Ena od označenih poti v Polhograjskem hribovju, ki je še nismo prehodili. Predlagam, da obiščemo Hom, ponekod precej strm hrib, ki se dviga jugozahodno od vasi Sora, v zavetju cerkve sv. Štefana, in nadaljujemo naprej do Osolnika. Ne bo preveč dolgo, a če je čas, je dolžina ture lahko tudi celodnevna.

Zapeljemo se po stari cesti proti Ljubljani in tik pred Medvodami zavijemo desno proti Goričanam. Peljemo čez most in v križišču zavijemo desno proti vasi Sora. Peljemo mimo odcepa proti vasi Topol oz. mimo odcepa v dolino Ločnice. Nadaljujemo v center vasi, kjer zavijemo levo proti Osolniku. Po nekaj 100 metrih parkiramo na parkirišču pod cerkvijo.

Nadaljujemo po cesti, ko sledi izrazito oster levi ovinek. Nadaljujemo naprej in kmalu nad ovinkom se s ceste odcepi markirana pot v gozd. Zavijemo desno na omenjeno pot, ki se v spodnjem delu zmerno vzpenja.

Sledi zmeren vzpon skozi gozd, višje vzpon postane skoraj položen in se približa cesti, ki pelje na Osolnik. Naša markirana pot nas usmeri desno v strmino. Pot se malce višje razcepi in tukaj bodimo pozorni. Levo gre pot na Osolnik in pravzaprav obide Hom, desno pa se odcepi strma pot proti vrhu Homa. Strmina proti vrhu je precejšnja, a pot je speljana v lepih okljukih, tako da strmine ne občutimo.

Vrh Homa se sicer skriva v gozdu, a nasproti skrinjice z vpisno knjigo in žigom je lična klop, ki nudi čudovit razgled proti delu Kamniško-Savinjskih Alp. Kočna in Grintovec sta kot na dlani. Do vrha smo potrebovali približno 45 minut.

Če z vrha Homa nadaljujemo proti zahodu, nas markirana pot pripelje na pot, ki vodi proti Osolniku. Na mestu, kjer se poti srečata, nadaljujemo desno. Pod seboj zagledamo cesto, ko jo dosežemo, nadaljujemo naravnost približno 100 metrov, nato pa ponovno zavijemo desno, da sekamo ovinek, če bi slučajno nadaljevali po cesti. Ko spet dosežemo cesto, hodimo nekaj časa po njej, nato pa zavijemo levo v gozdni graben, ki nas malce višje spet pripelje do ceste. Nadaljujemo na drugi strani naprej skozi gozd. Ja, ceste se ne bomo izognili in ko na desni strani zagledamo INRI, nadaljujemo strmo navzgor. Na smerokazu piše, da je do Osolnika še 30 minut. Ob poti je spominsko obeležje NOB. Strmina malce popusti. Ko dosežemo ličen smerokaz, nas ta usmeri levo, kjer zadnjo strmino premagamo v okljukih. Ja, možnost je tudi, da se preko travnika poženemo kar direktno navzgor, a spoštujmo naravo in se držimo markiranih poti.

Z vrha Osolnika, kjer je cerkev sv. Mohorja in Fortunata, se odpira enkraten razgled na gorenjsko okolico: Lubnik, Blegoš, Ratitovec, v ozadju Julijci, veriga Karavank, na vzhodu pa Kamniške Alpe z mogočnima Kočno in Grintovcem. Naj ne pozabim na hišna 'kuclja' Kranjčanov, Sveti Jošt in Šmarjetno, na drugi strani pa na Šmarno goro. Sorško, Kranjsko in Kamniško polje se pred nami razprostirajo v vsej svoji širjavi. Na drugi strani doline Ločnice proti Osolniku pogleduje Sv. Jakob, ki je Osolniku zaradi izrazite lege glede razgleda zelo podoben.

Do jeklenega konjička se vrnemo po poti vzpona oz. obidemo Hom in se spustimo v dolino.

Nadmorska višina: 715 m
Višinska razlika: 355 m
Trajanje: 2 uri in 30 minut
Zahtevnost: 2 / 5