Beljenje zob

Zaradi zabarvanosti zob in želje po odpravi te kozmetične napake se število pacientov, ki iščejo pomoč in nasvete osebnega zobozdravnika, povečuje.

K zabarvanju zob ljudje velikokrat sami pripomorejo – s pitjem kave in čaja, kajenjem. Nekateri ljudje pa imajo zabarvane zobe zaradi jemanja nekaterih antibiotikov, predvsem tetraciklinov. Ta zdravila so ljudje množično uporabljali v 60. in 70. letih. Zabarvanje zob zaradi pitja kave, čaja, kajenja in podobnih dejavnikov je mogoče preprosto odstraniti s klasičnim čiščenjem zobnega kamna in zobnih oblog in ni treba uporabljati kemičnih belil. Kemično beljenje zob pa se uporablja pri zobeh, ki so temnejše barve že po naravi, in ob tetraciklinski zabarvanosti. Kako poteka beljenje zob? Pred beljenjem zobozdravnik najprej očisti zobe, odstrani kariozne mase in amalgamske zalivke. Zobozdravnik nato vzame odtis zobovja in na njegovi osnovi v laboratoriju izdelajo žlico za beljenje. Zobozdravnik potem pouči pacienta o postopku beljenja zob, ki ga ta opravlja doma. Ko si umije zobe, pacient zajame zadostno količino belilnega sredstva v žlico in jo vstavi v usta (dve do osem ur, lahko tudi čez noč). Postopek ponavlja 10 do 20 dni, odvisno od zabarvanosti zob in želje pacienta po močnejšem odtenku beline zob.

Zobe lahko pobelimo tudi s kozmetičnimi preparati, ki so v prosti prodaji. Ker gre za kozmetične izdelke, so ta sredstva bistveno manj koncentrirana (triodstotna koncentracija vodikovega peroksida) in s tem manj učinkovita. Stranski učinki beljenja pa so pri nekaterih zelo podobni kot pri profesionalnih belilnih sredstvih. Preparati, ki so v prosti prodaji, odstranijo predvsem površinske madeže na zobeh, ki jih je lahko odstraniti že s klasičnim čiščenjem zob in zobnih oblog pri zobozdravniku. Nekatere belilne zobne paste vsebujejo močne abrazive, ki delujejo na mehanski osnovi. Zato moramo biti pri uporabi teh izredno pazljivi, ker pri dolgotrajni uporabi lahko pride do trajnih in opaznih poškodb sklenine. Mnenja strokovnjakov o ustreznosti uporabe te metode so različna, stranski učinki pa še niso dokončno raziskani. Dejstvo pa je, da komercialni gel za beljenje vsebuje karbamidperoksid v različnih koncentracijah (10-odstotni, 15-odstotni in 22- do 35-odstotni), karbopol in vodo. Kemijska reakcija, ki se pri tem procesu dogaja, povzroči spremembo konfiguracije elektronov v makromolekuli, kar ima za posledico spremembo absorpcijske energije v makromolekuli in premik vidnega absorpcijskega spektra od daljšega h krajšemu spektru valovnih dolžin. To klinično pomeni svetlejši ali bolj bel zob. A prosti radikali napadajo vse organske molekule v organskem matriksu sklenine in dentina in ne le organskega madeža. Posledica je poškodba in v skrajnjem primeru uničenje organske matrice sklenine in dentina. Čim večja je poškodba trdih zobnih tkiv, tem bolj bo zob bel, saj poškodba povzroči belilni učinek.

Stranski učinki, ki jih pacienti občutijo pri beljenju zob, so preobčutljivost zob na termične dražljaje, draženje dlesni (če je žlica za beljenje neprimerno in nepravilno izdelana, in če je koncentracija vodikovega peroksida v koncentraciji od 22 do 35 odstotkov) ulceracije gingive in ustne sluznice, neprijeten okus in občutek pekočega neba ter suha usta. Pride tudi do mikroskopsko zaznavnega stanjšanja sklenine in nastanka majhnih pod mikroskopom vidnih točkovnih defektov. Sklenina zato ni več tako gladka, kot je bila pred posegom; kasneje se sicer delno obnovi, a nikoli popolnoma. Učinki beljenja so seveda večji pri uporabi bolj koncentriranega belilnega sredstva. Če bi ta sredstva predolgo uporabljali, bi zobje postali kredaste barve in bi izgubili lesk.

Kaj lahko ljudje pričakujejo od beljenja zob? Postopek beljenja zob ni primeren za ljudi, ki imajo že naravno bele zobe in bi radi imeli še bolj bele, saj z beljenjem to težko dosežemo. Učinek je veliko bolj opazen pri temnejših zobeh. Čudežev pa ne gre pričakovati, zato tudi človek s temnejšimi zobmi ne more pričakovati povsem belih, ampak za nekaj odtenkov svetlejše zobe. Poudariti je treba še, da belilna sredstva pobelijo samo zobe, ne pa tudi zalivk, prevlek in drugih protetičnih nadomestkov, in da zobje tudi po beljenju ostanejo zabarvani v plasteh, če so bili taki že prej. Učinek beljenja je po zobozdravnikovih izkušnjah opazen do štiri leta, potem pa zobje deloma potemnijo in je treba postopek ponoviti. Postopek beljenja traja krajši čas (dva do tri dni).

Zelo pomembno je, da se pacient sam odloči za poseg in da pozna razloge, sodobne načine beljenja zob ter stranske učinke, ki se lahko pojavijo kot posledica beljenja zob.

Literatura

I. Potočnik: Stranski učinki beljenja vitalnih zob s karbamid-peroksidom. ZobV. 1997: 4-5; 13 -7

Družinska enciklopedija. Ljubljana: DZS; 1993

Stomatološki leksikon. Zagreb, Globus; 1990

Ž. B. Jakelič: XI. Dan celjskega zobozdravstva CEDENS. ISIS, april, 2005; 128

M. Lorenčič. Čim temnejši je zob, tem vidnejši je učinek beljenja. Dnevnik, 7. aprila 2005; 12