Brez pirhov ni velike noči

Kako si pomagamo, da jajca pri kuhanju ne popokajo?

Velikonočne pirhe krasimo na vse načine. Nekateri so pravo umetniško delo; zelo slovijo belokranjske pisanice. Na Slovenskem veliko družin pripravlja pirhe s čebulo: na surovo jajce pritrdijo svežo rožico ali lističe, prevežejo s kosom stare najlonske nogavice, trdo zavežejo in dajo kuhat v vodo z obilo čebulnih listov. Voda in čebulni listi morajo povsem prekriti jajca. Pirhi so na koncu lepo rdeče rjavi, kjer pa je pritrjen cvet ali list, potem ko odstranimo nogavico, ostane želena svetla oblika cveta, vejice in podobnega. Nekaj jajc še obarvamo rdeče, zeleno, rumeno, modro in podobno, pa imamo lepo pisan velikonočni pehar s pirhi.

Vendar, problem so jajca.

Izkušene gospodinje priporočajo, da jajca najprej preizkusimo tako, da jih namočimo v hladni vodi vsaj za nekaj ur. Takrat se namreč šele pokaže, ali so jajca res cela, ali so že počena. Izberemo pač le jajca, ki so se izkazala, da so res cela. Tudi ni dobro, da damo kuhat jajca, ki smo jih vzeli naravnost iz hladilnika. Naj vsaj nekaj ur stojijo na sobni temperaturi, najbolje pa kar čez noč.

Jajca za pirhe damo kuhat vedno v mrzlo vodo – pazimo, da jih mehko položimo v vodo (!) in jo potem počasi segrevamo. Tudi čisto počasi, na malem ognju, naj vrejo: 8 do 10 minut, da bodo trdo kuhana, 5 minut potrebujejo za mehko kuhanje.

Ko kuhana bela jajca, ki jih nameravamo obarvati z barvo, še vroča spuščamo v lonček z barvo, storimo to z žlico, da jajce varno pristane v barvi. Tudi obračajmo ga nežno. Obarvane odlagamo na mehko postlan kuhinjski papir, osušimo in hitro premažemo s koščkom slanine. Včasih je veljalo, da so rjave lupine jajc močnejše od belih.