Pridelano v Bohinju

Besedilo: Cveto Zaplotnik
Kategorija: Gospodarstvo / ponedeljek, 11. april 2011 / 06:00

Minister za kmetijstvo, gozdarstvo in prehrano Dejan Židan je v sredo v Bohinju obiskal Mesnine Bohinja, Bohinjsko sirarno ter kmetiji Janeza Zupana in Andreja Sokliča.

Bohinjska Bistrica – Ko si je minister ogledoval klavniško predelovalni obrat Mesnine Bohinja v Bohinjski Bistrici, je dejal, da mu ugaja predvsem to, ker temelji na lokalni tradiciji pridelave hrane in ker z obratom »živi« tudi lokalna skupnost. »Slovenski kmet ne more obstati brez domače predelave in obratno: tudi slovenska predelava bo izgubila svojo poglavitno prednost, če ne bo temeljila na domači surovini,« je dejal Židan in poudaril: »Ko bo prvič zmanjkalo hrane, se bodo potrošniki zavedeli pomena domače hrane.« V Mesninah Bohinja po besedah direktorja Antona Cesarja na leto zakoljejo 1500 goved in tristo do štiristo prašičev, večino izdelkov, med katerimi sta najbolj znani Bohinjska zaseka in Bohinjska klobasa, prodajo velikemu trgovcu, preostalo v treh lastnih trgovinah. Z dokapitalizacijo, ki so jo podprli občina in vseh deset agrarnih skupnosti, potrditi pa jo mora še skupščina, bodo pridobili sedemdeset tisoč evrov, ki jih bodo namenili za zorilnico in sušilnico suhomesnatih izdelkov. V prihodnje bi radi še okrepili lastno trgovsko mrežo in rešili lastništvo obrata.

»Ministra nismo seznanjali s problemi, ampak smo mu povedali, kako zadovoljni smo, da nam je uspelo ohraniti predelavo mleka v Bohinju in bohinjsko znamko sira,« je dejal Jože Cvetek in poudaril, kako pomembno je to, da kupec ve, od kje izvira sir, kako je narejen in iz kakšnega mleka. V Bohinjski sirarni, vodi jo Jožetov sin Primož, predelajo v mlečne izdelke polovico bohinjskega mleka, to je približno štiri tisoč litrov vsak drugi dan. V prihodnje bodo predelavo širili le toliko, da bi lahko predelali vse v Bohinju namolzeno mleko.

Na kmetiji pr' Tonejovc na Poljah, kjer gospodarita Andrej Soklič in njegova partnerka Simona Kejžar, obdelujejo 24 hektarjev lastnih in najetih kmetijskih zemljišč. Redijo dvajset glav velike živine, od tega trinajst molznic. Mleko so nekdaj oddajali v bohinjsko sirarno, a ko je ta zašla v težave in ga ni več mogla plačevati, so se pred desetimi leti odločili za predelavo mleka na kmetiji. Leto kasneje so se usmerili v ekološko kmetovanje, nato so se vključili še v Bohinjsko sirarsko pot. Da bi zadostili veterinarskim zahtevam, so začeli urejati novo sirarno, a kot pravi Andrej, je bila pot do dovoljenj in tudi do evropskega denarja dolga in zapletena. Na leto namolzejo okrog šestdeset tisoč litrov mleka, vsega predelajo v mlečne izdelke – skuto, sir, mohant, navadno in kislo mleko … Sirijo na tradicionalen način – v bakrenem kotlu, s kuriščem na drva in s postopki brez dodatkov. Večino izdelkov prodajo na domačem dvorišču, enkrat tedensko so s svojo ponudbo na tržnici v Bohinjski Bistrici. Ko Andreja vprašamo o načrtih, pove, da bodo v skladu z zahtevami za ekološko kmetovanje morali preiti v hlevu iz vezane v prosto rejo.

Minister je v sredo obiskal tudi največjo bohinjsko mlečno kmetijo, to je kmetijo Janeza Zupana v Bohinjski Češnjici, kjer obdelujejo 54 hektarjev lastnih in najetih kmetijskih zemljišč, redijo 152 goved, od tega 68 krav molznic, in imajo šeststo tisoč litrov mlečne kvote. Oktobra bo minilo sedem let, odkar so hlev z utesnjene lokacije preselili ven iz vasi. »Ob občutnem znižanju odkupne cene mleka smo pri odplačevanju posojila za nov hlev le težko shajali, cena se je zdaj malo popravila, a je še vedno prenizka in bi morala biti vsaj 34 do 35 centov za liter, da bi se kmetija lahko tudi razvijala,« je dejal Janez in dodal, da si ob dobri ceni mleka verjetno tudi sin ne bi poiskal službe zunaj kmetije.

»V prihodnje bo hrana z območij, kakršno je Bohinj, postala še več vredna in bolj cenjena. Že zdaj je v Ljubljani po bohinjskih izdelkih veliko povpraševanje, dosegajo pa tudi višje cene,« je dejal bohinjski župan Franc Kramar in poudaril, da je imenoval delovno skupino, ki naj bi pripravila strokovne osnove za trženje bohinjskih izdelkov, kot so bohinjski sir, bohinjska zaseka, bohinjska klobasa, bohinjski med, mohant, pod skupno blagovno znamko – Pridelano v Bohinju, Bohinjsko …