Malo delo ne bo ogrozilo rednih zaposlitev

Dr. Anja Kopač Mrak, državna sekretarka na ministrstvu za delo, družino in socialne zadeve

Zakaj potrebujemo zakon o malem delu?

»Zakon o malem delu prvič ureja na enem mestu občasna in začasna dela, pri čemer daje dejansko možnost trem različnim kategorijam, ki imajo status zagotovljen že z drugo podlago – torej študentom in dijakom, brezposelnim osebam in upokojencem. Druga stvar je, da je pri nas študentsko delo prešlo vse meje, ker ni nobenih omejitev in tudi ne dobre kontrole.«

Kakšne varovalke ima zakon, da malo delo ne bo ogrozilo rednih zaposlitev?

»V zakonu je ključna omejitev na ravni posameznika. Brezposelne osebe in upokojenci imajo dovoljeno 60 ur mesečnega dela, pri študentih pa smo postavili letno kvoto - 720 ur na leto. Poleg tega je zelo jasno definirana omejitev na ravni delodajalcev, ki jim je kvota ur malega dela določena glede na število zaposlenih. Trenutno v trgovinski branži sedem odstotkov delovnih ur opravijo študenti, medtem ko bo po novem omejitev 1,6 odstotka. Delo, ki je nad omejitvijo, se mora izvajati v delovnem razmerju, pri tem pa bo seveda ključna dobra kontrola.«

Zakaj naj torej študentje glasujejo za malo delo?

»Ker z njim največ pridobijo. Ker z zakonom vpeljujemo rizični sklad, ki jim bo zagotovil plačilo za opravljeno delo, česar sedaj nimajo. Trenutno študentom plačujejo od dva do 35 evrov na uro, medtem ko z zakonom postavljamo minimalno urno postavko v povezavi z minimalno plačo, ki znaša 4 evre. Zelo pomembno je, da se bodo po novem študentom priznale delovne izkušnje, ki so ključne za vstop mladih na trg delovne sile, opravljeno delo pa se jim bo štelo tudi v pokojninsko dobo. Vsi ti štirje razlogi so po mojem mnenju zelo dobri za podporo zakona o malem delu. Pri čemer je treba poudariti, da so omejitve študentskega dela postavljene tako, da 93 odstotkov študentov že danes dela znotraj omejitev. Poleg tega bo šlo po novem pet odstotkov koncesijske dajatve od študentskega dela za štipendije, sedaj pa samo trije odstotki.«

Kaj zakon prinaša upokojencem in brezposelnim?

»Že sedaj kar 33 tisoč upokojencev dela preko podjemnih in avtorskih pogodb, veliko dela pa se opravi na črno, podobno kot pri brezposelnih. Zakaj ne bi torej tudi upokojencem in brezposelnim dali formalnih možnosti za opravljanje občasnega in priložnostnega dela, a jim hkrati ne zmanjšamo pravice do pokojnine oziroma brezposelnim ne odrekamo pravice do denarnega nadomestila do višine dvesto evrov na mesec. Brezposelni, ki so v stiku z delodajalci, bodo tudi lažje prišli do rednih zaposlitev.«

Kaj bi pomenila zavrnitev zakona?

»Zavrnitev zakona o malem delu bo povedala, da ne želimo iti v korak s spremembami, ki jih od nas zahteva globalizacija. Da bomo torej vztrajali, da se delo lahko opravi le v okviru delovnega razmerja in da ni potrebe po občasnem in priložnostnem delu. Vztrajali bomo pri študentskem delu, ki študentom ne daje nobenih pravic, omogoča le bogatenje študentskih servisov, hkrati pa se bomo odrekli dodatnim sredstvom za štipendije. Z zavrnitvijo bi izgubile vse kategorije, ki jim malo delo daje možnost, da delajo in to uradno delajo, ne na skrivaj, na črno.«