Strmolska Vilma (11)

Rudi Štravs se je prehladil, ko je tja do Prekmurja nadziral Majdičeva podjetja in posestva; dobil je tuberkulozo in kmalu umrl. Družina je stanovala na mlinu v Spodnji Hudinji. Po moževi smrti je Vilmina teta še nekaj časa ostala tam in večkrat pomagala Vilmi, ki je pri gospe Ruši službovala poldrugo leto. Pravi, da gospa zanjo ni bila slaba, vendar je živela z Rusom, »knjazom« (knezom) Josipom Jurajem Čerkasovom, ki ni bil dober človek. »Prislinil« se je k hiši, ko je portretiral gospo in njene otroke, ker je bil »neke vrste« slikar. Potem ni nikoli več slikal. Vilma pravi, da je bil portret gospe Ruše v kleti, kamor so spravljali razne stvari: »Podobna j bla, samo ta portret ni bil nkol zdelan. Sej gospe ni blo mar.« Delavci so se »prav spakovali« in zmajevali z glavami, kadar so se pogovarjali o Čerkasovu: »Lahko, da je knez?!« Niso verjeli, da je res. Gospa Ruša ga je zalagala z vsem. Kadar sta se skregala, je rekla Vilmi, naj »spakira kufre in jih pošlje stran«. Kuharica pa ji je odsvetovala: »Bod pametna! Pr gmah pust! Tud ne prtakni se ne! Boš vidla, da bo kmal nazaj.« In res, za nekaj dni je odšel v hotel in se spet vrnil. Služinčad je menila, da si je v hotelu privoščil »spremembo«. Služkinjo, ki je bila pred Vilmo pri Majdičevih, je gospa odslovila, ker jo je zalotila s svojim knjazom. Vedno je bil oblečen kot iz »škatlice«, saj ni imel drugega dela. Bil je visoke postave; nosil je elegantne klobuke in kravate; obleka je morala biti natančno zlikana. Likala je seveda Vilma, ki je ob spominih na oholega in nepriljudnega knjaza pripomnila: »Rus se je le oblačil in sprehajal, pa vozil avto.« Pač, za novo leto pa je enkrat pripravil bogato obloženo mizo z najrazličnejšimi dobrotami, med katerimi je moral biti tudi kaviar. In vsak si je lahko sam postregel, kakor je hotel. Tako je bil menda »navajen od doma«.

Nekoč je Vilmi kazal debelo denarnico, polno denarja, in ji dejal, da bi bila lahko gospodična, če bi bila pametna. Povedali so, da je prejšnji služkinji kupil kolo. Ko je sprevidel, da z Vilmo ne bo »nič«, jo je pustil pri miru. Pred njim jo je varovala tudi oskrbnica, »frojlajn« (gospodična) Lončarjeva, kakor so ji rekli. Bila je že starejša, samska in izredno dobra ženska. Kadar sta bili z Vilmo sami, ji je rekla »muti« (mamica). Ostala je pri hiši, kamor je prišla kot vzgojiteljica. Rušini otroci so se tudi z Vilmo hitro spoprijateljili; najstarejšo hčerko Dagmar je večkrat navijala na navijalke in jo »frizirala«. Kadar sta bili z Vilmo sami, se je obnašala do nje kot do sebi enake vrstnice. Bila je samo eno leto starejša od Vilme. Vse ji je zaupala, saj je bila »glih prov« (ravno prav) zaljubljena. Dagmar ni marala knjaza in sploh ni govorila z njim. Samo odzdravila mu je, kadar je pač pozdravil. Kasneje so pravili, da se je poročila z angleškim mornariškim častnikom. Tudi mlajša Jasna je bila simpatična s svojimi kitkami. Sin Peter pa tako ali tako ni bil kaj dosti doma; v Mariboru je bil v internatu, ker je tam hodil v gimnazijo. Celjsko je zapustil zaradi nekih »vragolij«. Vsi trije otroci so obiskovali gimnazijo. Doma jih je v tako imenovani šolski sobi inštruirala profesorica, ki je stanovala kar pri njih, dokler ni dobila službe. Šofer Ignac pa jih je učil angleščino. Vilma se ne spomni več, ali je bil v Ameriki ali v Angliji. Vozil jih je tudi v šolo in v cerkev. Če ga ni bilo doma, pa je šla Vilma z njimi k maši v Celje, kamor so hodili samo do birme.

Dekleti sta bili radi lepo oblečeni. Kadar sta bili »novi«, je iz Ljubljane prišla šivilja »v hišo« in jima je naredila lepe obleke. Vilma se ju spomni, kako sta bili »luštni«, ko jima je nekoč naredila »kiklce v gloken« (krilci na zvon) z bluzico in bolerom čez. Gospa Ruša je bila prav tako vedno lepo in elegantno oblečena; najbolj ji je pristajala obleka rdeče rjave barve, ki je bila tudi lepo ukrojena. »Tako lepa je bla v tisti obleki!« poudarja Vilma.

Zgodilo se je


Gorenjski glas: glasilo osvobodilne fronte za Gorenjsko četrtek, 17. februar 1949

Kranj je svečano proslavil stoletnico Prešernove smrti

... V torek, 8. t. m., pa je bila tudi republiška proslava osredotočena na Kranj in sicer na pesnikovem grobu. Te slavnosti se niso udeležili le zastopniki slovenskih ustanov ... 

Slovenija / sobota, 29. junij 2024 / 08:08

Dan D in dan današnji

Ta mesec je minilo že 80 let od Dneva D (6. junija 1944), ko se je začela največja pomorsko-zračna desantna operacija v zgodovini vojskovanja. Pa poglejmo, kaj nam ta pomeni v primerjavi z današnjim v...

Objavljeno na isti dan


Avtomobilizem / četrtek, 23. december 2010 / 07:00

Na kratko

Chevrolet - Prvi primerki Chevroletovega električnega modela Volt so pred kratkim zapustili tovarno v Detroitu in bodo kmalu na voljo prvim kupcem. V začetku leta je Chevrol...

Kultura / četrtek, 23. december 2010 / 07:00

Študentska Severjeva Kranjčanu

V Škofji Loki so v nedeljo že štiridesetič podelili Severjeve nagrade. Med študenti v preteklem letu izstopal Žiga Udir iz Besnice pri Kranju.

Prosti čas / četrtek, 23. december 2010 / 07:00

Tek Božičkov in Novoletni direndaj

V soboto so v Preddvoru tekli Božički, Društvo prijateljev mladine Šenčur pa je doma pripravilo prednovoletno praznovanje na prostem.

Avtomobilizem / četrtek, 23. december 2010 / 07:00

Slovenski električni moped

Dvokolesnik naj bi na ceste zahodnoevropskih držav zapeljal leta 2012.

Prosti čas / četrtek, 23. december 2010 / 07:00

Konkretnih rešitev še ni

V Centru Evropa v Ljubljani je potekala predstavitev glavnih dognanj podnebnega vrha v Cancunu, kjer je potekala konferenca pogodbenic okvirne konvencije Združenih narodov o spremembi podnebja.