Planina Košutna s kočo in kapelico. Pogled iz smeri vzpona, levo od kapelice. / Foto: Jelena Justin

V soseščini smučišča

Košutna (1976 m) - Vrhovi okoli Krvavca so nam že dobro poznani. Danes bomo obiskali še zadnjega med njimi, ki se nam je vedno izmikal. Vrh gostega ruševja.

Krvavec ni le smučišče, saj je njegovo vznožje izhodišče za številne lepe, razgledne ture na okoliške vrhove. Na katerega koli od njih se odpravimo, bomo imeli čudovit razgled na verigo Kamniško-Savinjskih Alp. Naš tokratni cilj bo Košutna, ki leži nad planino Koren in se drži grebena, ki vodi proti Kompoteli.

Do Jezerc, v neposredni bližini Kriške planine pod Krvavcem, se bomo zapeljali z avtomobilom. V vasi Grad pri Cerkljah zavijemo desno proti Sv. Ambrožu. Po približno dveh kilometrih ceste zavijemo levo proti Ambrožu oz. proti Krvavcu. Čaka nas približno deset kilometrov ovinkaste, asfaltirane ceste, ki nas pripelje do parkirišča pred rampo.

Markacije nas usmerijo na travnato pobočje, na vrhu katerega nadaljujemo po kolovozni cesti do Kriške planine, kjer je v času smučarske sezone delujoča dvoseda do Doma na Krvavcu in dve vlečnici Kriška planina. Nadaljujemo pod umetno narejenim podhodom in po levi strani ograde. Gremo mimo smerokaza za Kamniški vrh. Počasi se začnemo vzpenjati. Tik preden izgubimo na višini, pod seboj zagledamo manjšo kočo. Spustimo se nekaj višinskih metrov, nato pa nadaljujemo po prečni poti vzhodnega dela Krvavca. Pred nami se odpre prostrana travnata dolina, kjer se začne Planina Koren. Spustimo se do pastirske koče na Planini Koren. Nad kočo zagledamo smerokaz. Če bi šli na Vrh Korena, bi nadaljevali naravnost, tako pa zavijemo desno proti Planini Košutna in vrhu Košutna. Sledi krajši odsek, ki nas pripelje do melišča, ki ga prečimo, in že smo pred tehnično najzahtevnejšim delom poti. Pred nami je namreč skalni skok, preko katerega si pomagamo z jeklenico, dvema skobama in nekaj klini. Od vrha skoka se pot strmo povzpne in že smo na zahodnem delu planine Košutna, 1778 m. Na svoji desni zagledamo podrt križ (moč narave ali človeška objestnost?). Prečimo travnato pobočje, izgubimo nekaj višinskih metrov, ko pred seboj zagledamo kapelico in pastirski stan. Lična kapelica je bila postavljena v spomin 13-letnega fantiča, Janeza Prodnika, ki ga je leta 1961 na Košutni zasul plaz. Na dan borca leta 1964 so vlili temelj, leta 1965 je bila kapelica, krita s strešniki, dokončana, 30. septembra istega leta pa tudi blagoslovljena.

Pri kapelici zavijemo levo in pred seboj zagledamo veliko skalo z markacijo, spodaj pa piše Pl. Košutna. Nadaljujemo po levi strani skale, po manjši grapi navzgor. Sledimo markacijam, a moramo biti pozorni, saj pot poteka skozi ruševje in trave; kaj hitro nas kakšne sledi lahko zavedejo drugam. Na sedlu pod Košutno pot zavija desno v prečni vzpon na severni del Košutne. Trenutno nas do vrha spremlja še sneg in tudi markacije niso vidne. Skratka, po snegu se povzpnemo direktno navzgor in sledimo desno, med ruševjem, do vrha, ki ga označujeta vpisna skrinjica in žig. Vrh, tako kot vsi vrhovi za Krvavcem, ima lepo razgled. Pred nami se razprostre severna veličina smučišča Krvavec od Kriške planine in Krvavca do Zvoha, preko Ježa do Vrh Korena in Kompotele. V ozadju je Kalški greben, za njim pa mogočne Kamniško-Savinjske Alpe; Kočna, Grintovec, Dolgi Hrbet, Štruca, Skuta, Turska gora, Brana, Kamniško sedlo, Planjava, Zeleniške špice, Lučki Dedec … Do vrha smo potrebovali dve uri.

S Košutne lahko sestopimo po poti vzpona, a predlagam, da sestopimo proti Kompoteli in se od tam povzpnemo še na Vrh Korena, nato pa mimo Planine nazaj do Jezerc. V tem primeru spodnjemu času prištejemo še eno uro. No, je pa pogojeno z lepim vremenom. Trenutno je bolj muhasto kot pa ne!

Nadmorska višina: 1976 m
Višinska razlika: 551 m
Trajanje: 3 ure in 30 minut
Zahtevnost: 3 / 5

Zgodilo se je


Gorenjski glas: glasilo osvobodilne fronte za Gorenjsko četrtek, 17. februar 1949

Kranj je svečano proslavil stoletnico Prešernove smrti

... V torek, 8. t. m., pa je bila tudi republiška proslava osredotočena na Kranj in sicer na pesnikovem grobu. Te slavnosti se niso udeležili le zastopniki slovenskih ustanov ... 

Bled / sobota, 5. februar 2011 / 07:00

Mednarodni center odličnosti

Gorska šola Slovenske vojske na Bohinjski Beli je potrjena kot večnacionalni center odličnosti za gorsko bojevanje. Na slovesnosti govornica obrambna ministrica Ljubica Jelušič.

Objavljeno na isti dan


Kranjska Gora / nedelja, 7. avgust 2016 / 11:50

V Planico kmalu po boljši cesti

Rateče – Konec julija se je vendarle začela tudi sanacija dvokilometrskega cestnega odseka med Ratečami in Planico. Na cesti so polovične zapore, zaradi česar promet poteka izmenično enosmerno. Del...

Kronika / nedelja, 7. avgust 2016 / 11:49

Obvoznica je potrebna obnove

Po ponedeljkovi nesreči na kranjski občini znova opozarjajo ministrstvo za infrastrukturo, da je cesta na obvoznici mimo Supernove nujno potrebna obnove.

Tržič / nedelja, 7. avgust 2016 / 11:38

Dokumentarec o Tonetu Pretnarju

Tržič – V tržiški knjižnici bodo v torek ob 18. uri v počastitev rojstnih dni dveh tržiških kulturnih velikanov, Vojteha Kurnika (1826-1886) in dr. Toneta Pretnarja (1945-1992), predvajali dokument...

Cerklje na Gorenjskem / nedelja, 7. avgust 2016 / 11:38

Pohod v spomin na padle borce Krvavške čete

Štefanja Gora – Člani Občinske organizacije Združenja borcev za vrednote NOB Kranj – Cerklje na Gorenjskem vabijo v soboto, 13. avgusta, na pohod in spominsko slovesnost v spomin na padle borce 2....

Slovenija / nedelja, 7. avgust 2016 / 11:36

Učitelj, ki stiska olje

Na nedeljskem kmečkem prazniku v Celovcu so podelili tudi priznanja, ki so jih na letošnji ptujski razstavi Dobrote slovenskih kmetij prejeli kmetje, člani Skupnosti južnokoroških kmetov i...