Tolminske ravne s Tolminskim Migovcem v ozadju

Živa planina

Planina Razor (1315 m) - Vzpon na eno izmed delujočih planin v Posočju, kjer je tudi žig Slovenske planinske poti. Pogled na greben, ki loči Bohinj od Primorske.

Hribi v Posočju so znani po premnogih materialnih ostalinah grozot prve svetovne vojne, ko je tod tekla ena od front, po drugi strani pa je Posočje znano tudi po številnih bolj ali manj aktivnih planinah in ekološki pridelavi mleka. Da bomo spoznali en skromen delček tega lepega dela Slovenije, se bomo zapeljali do Tolminskih Raven in obiskali eno od planin na primorski strani Spod­nje bohinjskih gora, planino Razor, kjer je tudi planinski dom in žig Slovenske planinske poti.

Kako najhitreje priti do Tolmina? Iz Kranja se zapeljemo proti Cerknemu, od tam pa nadaljujemo po t. i. Keltiki proti Mostu na Soči, kjer zavijemo desno proti Tolminu. Tik preden pridemo v Tolmin, zavijemo desno v smeri vasi Žabče – Zadlaz. Cesta se močno zoži in kmalu zagledamo tudi smerokaz za Tolminske Ravne. Nadaljujemo kar naravnost po izjemno ozki in ovinkasti cesti, ki je v celoti asfaltirana. Ceste je 12 kilometrov in le upamo lahko, da nam nihče ne bo prišel nasproti. No, ovinki so že tako oviti, da se lahko dva srečata. Skratka, previdno na cesti! Ko pridemo v Tolminske Ravne, je na koncu vasi, na desni strani manjše parkirišče.

Nadaljujemo po travniškem kolovozu proti ogradi za živino. Pred nami se kaže Tolminski Migovec, gora, o kateri se zadnje čase veliko piše po slovenskih medijih, saj se pod njo skrivajo ogromni jamski sistemi. Ko smo na drugi strani ograde, se leva pot odcepi na planino Kal, mi pa nadaljujemo desno oz. naravnost proti planini Razor. Kmalu smo še na enem razpotju poti: levo gre strma in krajša pot, desno pa udobna pot po vojaški mulatjeri. Izberemo mulatjero in pred nami je ura in pol zložnega, udobnega vzpona. Skoraj celotna pot poteka v senci bukovega gozda. Pot prijetno vijuga skozi gozd in mestoma se odpirajo lepi razgledi na Tolminske Ravne. Ko pridemo na planino, smo najprej pri pastirski koči, planinski dom pa je oddaljen še nekaj korakov v breg.

Planinska koča stoji na prisojni, južni strani Spod­nje bohinjskih gora, ki so nekakšen mejnik med Gorenjsko in Primorsko. Zanimivost koče je, da je bila preurejena iz nekdanje italijanske vojaške postojanke že leta 1948, a so jo v nasled­njih desetletjih nekajkrat prezidavali, obnavljali in povečevali. Razgled s planine je čudovit; tik nad planino je zahodno pobočje Žabiškega Kuka, ki daje slutiti Vogel v ozadju, ter greben Vrh Krnic, Vrh Planje, Rušnatega vrha, proti Vrhu nad Škrbino in v ozadju Tolminskega Kuka. Na zahodu je v bližini Tolminski Migovec, vidimo pa vse tja do Matajurja in Krnskega pogorja. Vam zaupam še, po čem je znan planinski dom na planini Ra­zor? Po okusnih štrukljih.

S planine Razor gremo lahko do planine Kal, ki leži tik pod Migovcem, na katerega vodi neoznačena pot, s planine Kal pa se lahko spustimo nazaj do Tolminskih Raven. Za krožno pot bomo potrebovali približno 4 ure. No, če nas zadosti le vzpon na planino Razor, pa sestopimo po poti vzpona.

Do planine Razor lahko pridemo tudi z bohinjske strani preko Vogla. Na sedlu med Voglom in Žabiškim Kukom sestopimo do planine; za nazaj pa nas čaka nekaj neljubega vzpona. Važno, da se imamo fino. Ta tura je seveda precej, precej daljša, a toliko lepša.

Nadmorska višina: 1315 m
Višinska razlika: 400 m
Trajanje: 3 ure
Zahtevnost: ena zvezdica

 

Zgodilo se je


Gorenjski glas: glasilo osvobodilne fronte za Gorenjsko

Kranj je svečano proslavil stoletnico Prešernove smrti

... V torek, 8. t. m., pa je bila tudi republiška proslava osredotočena na Kranj in sicer na pesnikovem grobu. Te slavnosti se niso udeležili le zastopniki slovenskih ustanov ... 

Nasveti / torek, 1. januar 2008 / 07:00

Brinove jagode

Brin je zimzeleni grm oz. navadno grmičasta ali plazeče se razraščena rastlina, ki ima lahko tudi drevesasto obliko.

Objavljeno na isti dan


Gospodarstvo / sobota, 14. november 2015 / 08:39

Nasvet: ne koruze na koruzo

Ob vse večji razširjenosti koruznega hrošča na Gorenjskem so tudi vse pogostejši pozivi kmetom, da naj kolobarijo in da naj na isto njivo ne sejejo koruze za koruzo.

Slovenija / sobota, 14. november 2015 / 08:37

Človek v vesolju

Znanstveniki so izračunali, da naj bi v celotni človeški zgodovini na zemlji živelo že 108 milijard ljudi. To je seveda le ocena, povsem natančno pa vemo za število ljudi, ki so doslej odpotovali v ve...

GG Plus / sobota, 14. november 2015 / 08:33

Šampion in osebnost za zgled

Na Preji, ki je bila prva z aktivnim vrhunskim športnikom, se je pokazalo, da naše Preje niso le informativni in po možnosti kratkočasni javni intervjuji, ampak imajo tudi vzgojni pomen. Peter Prevc n...

GG Plus / sobota, 14. november 2015 / 08:31

Davorin Jenko – avtor slovenske in srbske himne

Slovenci in tudi Gorenjci se skoraj ne zavedamo, da je naše gore list – skladatelj Davorin Jenko – avtor kar dveh državnih himn. Njegov prijatelj Simon Jenko je napisal pesem Naprej zastav...

GG Plus / sobota, 14. november 2015 / 08:25

Kdo bo filmski junak in kdo goljuf?

V Slovenskem mladinskem gledališču so pred kratkim uprizorili zanimivo gledališko predstavo z naslovom Rokova modrina. Režiser Matjaž Pograjc se je v njej lotil zgodbe slavnega in žal že pokojnega...